Po svetu se je z novim koronavirusom okužilo že več kot 26 milijonov ljudi. Foto: Pixabay
Po svetu se je z novim koronavirusom okužilo že več kot 26 milijonov ljudi. Foto: Pixabay

Po družabnih omrežjih se širijo različne informacije o novem koronavirusu, mnoge so zavajajoče in celo lažne, so posledica posploševanja, neznanja in tudi interesov tistih, ki jih širijo. V Detektorju preverjamo, katerim lahko verjamemo in katerim raje ne.

Novi koronavirus je oslabel – da ali ne?

V petek bo minilo pol leta, odkar je bil v Sloveniji potrjen prvi primer okužbe z novim koronavirusom. Pri preverjanju naslovne trditve smo to letošnje polletje razpolovili: prvo obdobje je od 4. marca do preklica epidemije 31. maja, drugo pa obsega čas med 1. junijem in 2. septembrom. Pri izračunih so nam pomagali sodelavci Sledilnika covida- 19 .

Med 4. marcem in 31. majem so pri nas odkrili skupno 1473 okužb. V bolnišnicah se je zdravilo 373 bolnikov s covidom-19, kar je četrtina okuženih. Umrlo je 111 obolelih oziroma 7,5 odstotka.

Od 1. junija do 2. septembra so potrdili skupno 1506 okužb. V bolnišnici se je zdravilo 124 okuženih (8,2 odstotka), umrlo jih je 23 (1,5 odstotka).

V drugem delu epidemije je torej manj okuženih potrebovalo bolnišnično oskrbo, manj okuženih je umrlo. To je mogoče pripisati več okužbam med mlajšimi, medtem ko so spomladi okužbe prevladovale med starejšimi.

V nasprotju s Slovenijo je število okužb in smrti po svetu v zadnjem trimesečju v primerjavi s prvim narastlo, kažejo izračuni na podlagi podatkov Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC).

Spomladi je bilo tako skupno potrjenih skoraj 5.921.235 okužb in 364.928 smrti. V zadnjih treh mesecih so odkrili 19.764.360 okužb, umrlo je več kot 489.402 okuženih.

Zanimiv je podatek, da je v drugem delu epidemije delež umrlih precej manjši, kot je bil v prvem. V zadnjem trimesečju je znašal 2,48 odstotka, medtem ko je spomladi dosegel 6,16 odstotka.

Pri tem velja opozoriti, da zdravstvena stroka virus vse bolj spoznava, tako napredujejo tudi metode zdravljenja koronavirusne bolezni. K obvladovanju bolezni in omejevanju širjenja virusa pa prispevajo tudi omejevalni in zaščitni ukrepi.

Dodajmo še, da so pri izračunih mogoča manjša odstopanja. V Sloveniji se je metodologija testiranja od 4. marca večkrat spremenila (povečalo se je število testiranj, struktura ljudi, ki so testirani ipd.). Tudi v svetovnem merilu se ugotavljanje okužb med državami nekoliko razlikuje.

Ugledni zdravnik Ognjen Gajić na oddelku za intenzivno terapijo prestižne ameriške klinike Mayo zdravi bolnike s covidom-19. O trditvi, da je virus oslabel, je za Televizijo Slovenija povedal: "Želeli bi si, da bi bilo tako. Žal nimamo nobenih podatkov, da je res tako. Dva bolnika, ki sem ju včeraj sprejel v intenzivno nego na kliniki Mayo, sta enako huda ali še hujša primera, kot smo jih imeli prej. Tisti, ki pridejo v bolnišnico, ker ne morejo dihati, žal niso nič lažje bolni, kot so bili tisti marca in aprila."

Zelo težko je meriti, toda zdi se mogoče, da je več okužb nesimptomatičnih ali manj resnih, kot jih je bilo ob izbruhu pandemije. V večini pa se zdi, da virus ostaja enak. Če so razlike v resnosti obolenj, so najbrž posledica našega vedenja. Obstaja, na primer, teorija, da imajo ljudje, ki nosijo maske, manj možnosti, da resno zbolijo. Resnične številke in mogoči vzroki pa ostajajo nejasni.

Eric Rubin

Profesor imunologije in nalezljivih bolezni na harvardski šoli javnega zdravja Eric Rubin meni, da "virus ostaja enak". In doda: "Če so razlike v resnosti obolenj, so najbrž posledica našega vedenja."

Imunolog in mikrobiolog Alojz Ihan pojasnjuje, da "virus oslabi tako, da nastane njegova mutacija, ki povzroča manjšo patogenost." Ta bi se v primeru covida-19 recimo zadržal le v nosu in ne bi dosegel pljuč ali pa bi povzročil le manjše vnetje. Hkrati bi moral biti mutirani virus uspešnejši pri prenašanju na druge ljudi, s čimer bi izrinil prvotni, nevarnejši virus. "Za zdaj dokazov, da se to dogaja že zdaj pri povzročitelju koronavirusne bolezni 19, ni," poudarja Ihan.

Glede na navedeno lahko sklenemo, da izhodiščna trditev ni resnična – novi koronavirus torej ni oslabel.

Maske niso učinkovite pri preprečevanju širjenja novega koronavirusa – da ali ne?

Ključna je pravilna uporaba mask, ki po mnenju naših sogovornikov pomembno pomagajo pri obvladovanju epidemije. Tudi nekateri dogodki že dokazujejo, da nošenje mask preprečuje hitro širjenje novega koronavirusa. Znanstveniki sicer podatke o učinkovitosti mask še zbirajo.

Ameriški center za nadzor bolezni (CDC) je v študijo zajel primer enega od ameriških frizerskih salonov. Okuženi frizerki sta bili v stiku s 139 strankami, a se med njimi nihče ni okužil. Ugotovili so, da zato, ker so vsi nosili zaščitne maske.

"Nošenje mask v zaprtem prostoru vsekakor močno zmanjša možnost, da dobite virus. Poleg tega je treba poskrbeti za primerno prezračevanje. Prezračevalne naprave, pri katerih zrak kroži, so nevarne. Pomembna je fizična razdalja, meter do dva. Čim večja je, večja je varnost," je za Televizijo Slovenija izjavil Gajić z ameriške klinike Mayo.

Rubin z Univerze v Harvardu v ZDA je na naše vprašanje o učinkovitosti mask zapisal, da "maske niso popolne, so pa zelo dobre." Najboljši dokaz za to se mu zdijo bolnišnice, "kjer ljudje zdaj redno nosijo maske, delež okužb pa je izjemno nizek. Podobno se zdi, da je v državah, kjer velik del prebivalstva nosi maske, predvsem v azijskih državah, delež okužb veliko nižji kot v državah, kjer manj nosijo maske."

Maska je fizični zaslon za našo lastno slino in sluz, zato je kakršna koli maska boljša kot pljuvanje kapljic sline v ljudi. Ni treba, da kirurška maska, ki jo nosimo, zadrži posamične viruse, ti so količinsko mnogo manj pomembni za okužbo kot ogromne količine virusov v kapljicah sline in sluzi.

Alojz Ihan

Vodja vladne strokovne skupine Bojana Beović je odgovorila tudi na ugibanja, da zaščitne maske niso namenjene splošni rabi, ampak bolnišnični, ter da je dolgotrajno nošenje mask celo škodljivo, saj se vanje ujamejo mikroorganizmi iz okolja, ki jih nato vdihujemo. Poudarila je, da je "bolnišnično okolje bistveno manj sterilno kot zunanje, v katerem z nami sobivajo številni mikroorganizmi, je pa njihova nevarnost bistveno manjša kot v bolnišničnem okolju."

"Vsem nam je prijetneje biti brez maske kot z njo, ampak vseeno je človeško in solidarno žrtvovati nekaj udobja za pravico zdravstveno ranljivih do svojega življenja in pravico cele družbe, da živi brez ustavljanja šol in bolnišnic in javnega prometa in velikih delov gospodarstva. Kdor misli nasprotno, je verjetno premalo zrel, da bi ga bilo mogoče o čemer koli razumnega prepričati," o drži družbe do uporabe zaščitnih mask zapiše Ihan.

Dozdajšnje ugotovitve kažejo, da maske učinkovito preprečujejo širjenje novega koronavirusa, nasprotna trditev torej ni resnična. Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da največjo učinkovitost mask dosežemo z njihovo pravilno uporabo.

Pandemija covida-19 sproža dvome