Stroka v Sloveniji si prizadeva za to, so zagotovili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Direktorica ECDC-ja Andrea Ammon, ki je na dvodnevnem delovnem obisku v Sloveniji, je posvarila, da ima lahko zadržanost do cepljenja negativne posledice na učinkovitost nacionalnih programov cepljenja. K temu vodijo splošno nezaupanje v cepiva, dvom o varnosti cepiva in okoliščine, povezane z njegovo dostopnostjo, je dejala na novinarski konferenci v Ljubljani.

Zadržanost do cepljenja je zdaj po njenem svarilu na točki, ko lahko že ogrozi napredek pri zatiranju nalezljivih bolezni. Da bi bilo cepljenih več ljudi, sta po njenem mnenju potrebna ustrezna komunikacija in okrepljeno prizadevanje skupnosti. Tako bi lahko po njenem mnenju prešli ovire, ki so se pojavile. Prebivalstvo je treba spomniti, kako pomembno se je cepiti, hkrati pa odgovoriti na vprašanja, ki jih postavlja, je pozvala.

Ob tem je po njenem mnenju pomembno, da so cepiva dostopna, cepljenje pa izvedeno v prijaznem okolju. Prav tako se je treba odzvati na napačne informacije, je opomnila. Vse to je po njenem mnenju mogoče doseči le z dobrim sodelovanjem med vsemi deležniki, tako političnimi odločevalci, zdravstvenimi delavci kot strokovnjaki, pa tudi novinarji. "Cepljenje je še vedno eden od najučinkovitejših ukrepov v javnem zdravstvu," je opozorila.

Pandemija covida-19

Sodelovanje z ECDC-jem je zelo pomembno, je poudarila državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Azra Herceg. Tudi pandemija covida-19 je po njenih besedah pokazala, da je potrebno okrepljeno sodelovanje med strokovnjaki s področja javnega zdravja, h kateremu pa je treba pristopiti celostno.

Predstojnik Centra za nalezljive bolezni Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Mario Fafangel je zagotovil, da priprave na odziv ob morebitnem novem izbruhu bolezni covida-19 ali izbruhu kakšne druge nalezljive bolezni nenehno potekajo. Kot ključno vidi, da je družba odporna proti pandemijam. To po njegovih besedah pomeni denimo, da se možnost preskoka virusa z živali na človeka zmanjša na najmanjšo mogočo mero.

Poleg tega je treba misliti na to, da bodo zgradbe zdrave in da bodo omogočile prezračevanje. Hkrati je treba zagotoviti zdravstveno in digitalno pismenost ter povečati zaupanje, gradnik zaupanja pa je komunikacija. "Ljudje morajo imeti informacije, potem pa se bodo sami odločili, kako naprej," je dejal Fafangel, ki je član in predstavnik Slovenije v upravnem odboru ECDC-ja.

Zaupanje v cepljenje v Sloveniji strmoglavilo

Nacionalna koordinatorica za cepljenje na Centru za nalezljive bolezni NIJZ-ja Marta Grgič Vitek je spomnila na pred kratkim objavljeno poročilo o stanju zaupanja v cepljenje v EU-ju za leto 2022, ki kaže, da se je to na ravni Unije vrnilo na raven pred pandemijo. Slovenija pa je na lestvici zaupanja splošne javnosti zasedla šele 23. mesto in je v primerjavi z letom 2020 nazadovala za tri mesta, medtem ko je bila še leta 2018 na 11. mestu.

V Sloveniji je precepljenost odraslih ne le proti covidu-19, ampak tudi proti gripi, klopnemu meningoencefalitisu in pnevmokoknim okužbam nizka, je dejala. K večjemu zaupanju bo morda prispevala platforma za spremljanje cepiv, prek katere bosta ECDC in Evropska agencija za zdravila (EMA) lahko izvajala neodvisne študije o učinkovitosti in varnosti cepiv. Tako bodo na ravni EU-ja in na nacionalni ravni na voljo informacije o tem, kako cepiva delujejo v resničnem življenju, je pojasnila.