Večino težav se lahko prepreči že med nosečnostjo, in sicer z dobro pripravo na dojenje med nosečnosti, tudi s pripravo načrta za dojenje. Foto: EPA
Večino težav se lahko prepreči že med nosečnostjo, in sicer z dobro pripravo na dojenje med nosečnosti, tudi s pripravo načrta za dojenje. Foto: EPA
- zaščita pred okužbami,
- zaščita pred alergijo,
- sestava materinega mleka je edinstvena in neponovljiva,
- beljakovine, maščobe in ogljikovi hidrati povsem ustrezajo potrebam otroka,
- imunoglobulini v materinem mleku ščitijo otrokov imunski sistem,
- materino mleko vsebuje tudi vitamine, mineralne snovi in encime,
- pri dojenju sodelujejo vsi otrokovi čuti: otrok vidi, občuti, sliši, voha in okuša mater,
- s sesanjem pri prsih se krepijo otrokove ustne mišice in čeljust, kar vpliva na boljši razvoj govora in zobovja.
Dojenček
Zaradi intenzivne rasti ima otrok pri dveh tednih, pri šestih tednih in pri dveh mesecih večje potrebe po hrani, zato želi večkrat sesati. Foto: MMC RTV SLO
- boljše krčenje maternice po porodu,
- podaljšana zaščita pred novo nosečnostjo,
- doječa mati hitreje zgublja med nosečnostjo pridobljene kilograme,
- pri dojenju se sproščajo hormoni, zaradi njih se mati bolje počuti in lažje skrbi za otroka,
- dojenje predstavlja manj možnosti za nastanek raka dojke in jajčnikov,
- ženske, ki dojijo, imajo manj možnosti za nastanek osteoporoze,
- če mati doji, je topel neoporečen obrok hrane vedno na voljo.
Mlada mati pri dojenju
Največkrat so mamice zaskrbljene zaradi količine mleka, skrbi jih, ali otrok dovolj popije pri prsih in ali je sit, pravi Cveta Skale. Foto: MMC RTV SLO
- finančno ugodnejše,
- ekološko primernejše (ni odpadne embalaže, stekleničk, cucljev).
Ljubljanska porodnišnica
Slovenske porodnišnice vsa leta podpirajo dojenje. Foto: MMC RTV SLO

Uravnotežena in zdrava prehrana je v času dojenja ravno tako pomembna kot v nosečnosti in je temelj dobrega počutja in zdravja doječe matere. V bistvu se prehrana doječe matere v ničemer ne razlikuje od prehrane matere, ki ne doji. Doječa mati potrebuje približno od 200 do 500 kcal/dan več kot mati, ki ne doji. Uživa lahko vso hrano, ki ji diši in ustreza uravnoteženi zdravi prehrani. Samo kadar dojenček reagira na določeno živilo, bi naj to spremenila, vendar mora biti pozorna in ugotoviti, če je nemir ali jok dojenčka res posledica zaužitega živila.

Cveta Skale v odgovoru na vprašanje, katerih živil mamice med dojenjem ne bi smele uživati.
Otrok
Strokovnjaki, Svetovna zdravstvena organizacija in Unicef, priporočajo dojenje do šestega meseca otrokove starosti, ob ustrezni dopolnilni prehrani pa nato še do drugega leta starosti, če mati in otrok želita, pa še dlje. Foto: EPA

Predvsem bi jim svetovala, naj opazujejo svojega otročka in njegove potrebe, se prepustijo ritmu, ki ga otroček narekuje, torej ga dojijo tako in tolikokrat, kot to želi. Na ta način bodo poskrbele tudi za zadostno količino mleka. V primeru težav pa naj se obrnejo po pomoč, ki jo lahko dobijo tako v porodnišnici kot pri patronažnih medicinskih sestrah, otoških dispanzerjih, svetovalcih IBCLC, LLL svetovalkah, lahko pa obiščejo tudi skupine za podporo dojenju.

Odgovor na vprašanje, kaj bi svetovala mladim mamicam.

Predstavlja številne prednosti tako za dojenčka kot mater in tudi družbo, opozarja MMC-jeva sogovornica, ki je diplomirana medicinska sestra na oddelku za neonatalno pediatrijo ginekološko-porodniškega oddelka Splošne bolnišnice Celje. S Cveto Skale smo se pogovarjali ob svetovnem tednu dojenja, ki se je začel v nedeljo.

Ali slovenske porodnišnice podpirajo dojenje?
Slovenske porodnišnice vsa leta podpirajo dojenje. Že pred več leti so v slovenskih porodnišnicah pristopili k projektu "Novorojenčku prijazna porodnišnica". Pobudo je dal Slovenski nacionalni odbor za spodbujanje dojenja (NOSD), ki ga je leta 1996 imenoval Slovenski odbor Unicefa. Zastavil si je cilje, ki izhajajo iz listine "Deset korakov do uspešnega dojenja", po katerih naj bi do leta 2000 vse porodnišnice v Sloveniji uvedle in izvajale metodo bivanja novorojenčka pri materi vseh 24 ur. Leta 1996 tega naziva ni imela še nobena porodnišnica, danes pa ga ima večina porodnišnic v Sloveniji.

Zdravstveno osebje v porodnišnicah motivira ženske za dojenje, vendar pri tem vedno upošteva naklonjenost vsake posameznice dojenju, njene želje in pričakovanja. Matere prihajajo v porodnišnice z različnim znanjem o dojenju in tudi različnimi pričakovanji. Zdravstveno osebje v porodnišnicah je dodatno izobraženo o spodbujanju, prednostih in pomenu dojenja, prav tako pa se izobražuje na področju komunikacij.

Za kaj je dojenje koristno?
Dojenje je naraven in najboljši način prehranjevanja novorojenčkov, dojenčkov in malih otrok. Materino mleko je najboljše in največ, kar lahko mati ponudi otroku.

Dojenje ima za zdravje in razvoj dojenčka neprecenljivo vrednost. Materino mleko vsebuje vse, kar potrebuje otrok v prvi šestih mesecih za svojo rast in razvoj. Je najboljša popotnica v življenje. Otroku zagotovi pomembne prehranske in imunske faktorje, daje pa mu tudi občutek bližine in dobrega počutja. Resničnost in veljavnost priporočila potrjujejo številne in vedno nove znanstvene raziskave.

Dojenje prinaša številne prednosti tako za otroka kot tudi za mamico in ne nazadnje tudi za širšo družbo. (Več o prednostih dojenja si preberite v okvirčkih.)

V kakšnih primerih se je dojenju smiselno odreči?
Malo je primerov, za katere bi lahko rekli, da se je dojenju smiselno odreči. To so lahko nekatere bolezni matere, bolezen otroka in nekatera zelo redka zdravila.

Koliko časa mamice običajno dojijo?
Strokovnjaki, Svetovna zdravstvena organizacija in Unicef, priporočajo izključno dojenje do šestega meseca otrokove starosti, ob ustrezni dopolnilni prehrani pa nato še do drugega leta starosti, če mati in otrok želita, pa še dlje.

S kakšnimi težavami se srečujejo mamice pri dojenju?
Veliko mamic pred porodom skrbi, ali bodo znale novorojenčka pravilno pristaviti k prsim, ali so njihove bradavice dobro oblikovane, ali bodo imele dovolj mleka, kaj storiti, če bodo imele bolečine v bradavicah ali dojkah …

Večino teh težav se lahko prepreči že med nosečnostjo, in sicer z dobro pripravo na dojenje med nosečnostjo, tudi s pripravo načrta za dojenje. Pri nas lahko bodoče mamice obiščejo Šolo za starše, kjer so srečanja namenjena tudi pripravi na dojenje, prav tako se lahko udeležijo srečanj Skupin za podporo dojenju.

Včasih lahko dojenje motijo vdrte bradavice, težava pa se lahko premaga z uporabo nastavkov za dojenje. Vendar je treba uporabo nastavka za dojenje svetovati tehtno in premišljeno, nikakor prehitro, mamico pa poučiti o pravilni uporabi.

Prve dni po porodu običajno pride do spontanega navala mleka. Dojka je takrat težka, polna, mati pa ima velikokrat občutek "tiščanja" oz. pritiska v dojki. Pomagajo topli obkladki pred dojenjem, pogosto in pravilno pristavljanje otroka, po dojenju pa za krajši čas hladni obkladki.

Včasih matere povedo, da jih bolijo bradavice. Dojenje ne sme boleti. Mnogokrat je vzrok bolečih bradavic nepravilno pristavljen otrok, redkeje ima otrok v ustih sor, ki ga je prenesel na bradavice. Včasih je lahko vzrok bolečih bradavic prekratka podjezična vezica pri otroku. Zaradi nje otrok ne more iztegniti jezika prek spodnje ustnice, posledično ne zajame dovolj materine bradavice in kolobarja dojke, nepravilno sesanje pa nato povzroči poškodbo in bolečino v bradavici.

Največkrat pa so mamice zaskrbljene zaradi količine mleka, skrbi jih, ali otrok dovolj popije pri prsih in kako vedo, da je otrok sit. Poučiti jih je treba, da je mleka takoj po porodu malo, vendar zadostuje potrebam otrok, saj je njihov želodček še majhen, prvo mleko oz. kolostrum pa zelo hranljiv.

Prav tako je pomembno, da vedo, da se v določenih obdobjih pri otroku zaradi hitre rasti pojavijo povečane potrebe po hrani. To se zgodi v starosti dveh tednov, šestih tednov in pri dveh mesecih. Zaradi intenzivne rasti ima takrat otrok večje potrebe po hrani, zato želi večkrat sesati. Posledica tega je več mleka pri materi, saj se mleko tvori glede na to, kako pogosto se dojka prazni. Žal vse mamice tega ne vedo in tako so to običajno tudi obdobja, ko otrok prvič prejme dodatek mlečne formule.

Kako mamica ve, da otrok dovolj popije pri prsih? To ugotovi z opazovanjem. Otrok približno trikrat dnevno odvaja blato, pri vsakem previjanju pa mora imati mokro pleničko, napeto kožico, videti pa mora biti zadovoljen. Pomembno je tudi, da ve, da želi otrok na začetku veliko sesati (od 8- do 12-krat dnevno) in da dolžina dojenja ni vedno enaka.

Kateri so najnovejši pripomočki, ki olajšajo dojenje?
Mati, ki se je odločila za dojenje že pred porodom, si lahko nekatere pripomočke pripravi že prej. Navadno potrebuje nekaj blazin za nameščanje v udoben položaj, udoben stol z naslonjalom za hrbet, pručko za noge in oblačila, ki se odpenjajo spredaj. Pripravi naj si tudi modrčke, ki se odpenjajo spredaj in vpojne blazinice za prsi. V veliko pomoč pri dojenju je lahko tudi blazina za dojenje.

Vpojne blazinice si mati namesti pod modrček. Vanje se vpija mleko, ki včasih spontano izteka. Blazinice je treba redno menjavati. Pri poškodovanih in ranjenih prsnih bradavicah uporaba blazinic ni priporočljiva, saj blazinice preprečujejo dotok zraka do bradavic in tako upočasnjujejo celjenje.

Nastavek za bradavice je pripomoček za dojenje, ki pri vdrtih bradavicah omogoča otroku sesanje pri prsih. Pri vdrtih bradavicah je lahko most, ki predstavlja otroku pot do dojke. Nastavki so lahko silikonski ali gumijasti. Po vsaki uporabi je treba nastavek sprati z vročo vodo, enkrat dnevno pa ga je treba temeljito očistiti z detergentom in prekuhati; v vreli vodi mora biti vsaj pet minut.

V veliko pomoč je lahko blazina za dojenje, z njo si lahko mati olajša dojenje. Namesti si jo ob telesu, da blazina podpira otroka pri dojenju. K preostalim pripomočkom spadajo kreme za bradavice, različne rute in šali, ki lahko olajšajo dojenje, pručke, ki si jih matere podstavljajo pod noge.

Med kremami je najprimernejši lanolin, ki se uporablja za zdravljenje občutljivih in ranjenih bradavic. Kremo nanesemo na bradavice po dojenju. Pred naslednjim dojenjem jo le rahlo obrišemo, ni pa je treba spirati. Kremo nanašamo le z dobro umitimi rokami. Po porodu si mora mati včasih kupiti še nekatere posebne pripomočke, ki jih potrebuje pri dojenju in hranjenju otroka.

Črpalka za mleko je pripomoček za dojenje, ki ga mati potrebuje, kadar mora mleko izbrizgavati. Črpalke so lahko ročne ali električne, kakšno bo mati uporabljala, je odvisno od tega, kako pogosto si mora izbrizgavati mleko. V Sloveniji so na voljo različne črpalke različnih proizvajalcev.

Z izbrizganim maminim mlekom lahko nato nahranimo otroka, kar lahko storimo različne načine. To lahko storimo s kozarčkom ali skodelico, žličko, kapalko ali brizgalko, uporaba cuclja in stekleničke torej ni potrebna.

Otroka lahko nahranimo tudi s pomočjo suplementerja (prsni dopolnilni hranilni set, SNS). To je pripomoček za dojenje, prek katerega otrok prejema izbrizgano mamino mleko ali mlečno formulo, pri čemer sesa pri prsih. Sestavljen je iz stekleničke, ki si jo mati obesi okrog vratu in dveh cevk. Mati si stekleničko obesi okrog vratu, ena cevka se prilepi na bradavico, tako da sega čez vrh bradavice, druga višje na dojko. Hitrost iztekanja mleka se uravnava z višino, kjer nalepimo drugo cevko.

- zaščita pred okužbami,
- zaščita pred alergijo,
- sestava materinega mleka je edinstvena in neponovljiva,
- beljakovine, maščobe in ogljikovi hidrati povsem ustrezajo potrebam otroka,
- imunoglobulini v materinem mleku ščitijo otrokov imunski sistem,
- materino mleko vsebuje tudi vitamine, mineralne snovi in encime,
- pri dojenju sodelujejo vsi otrokovi čuti: otrok vidi, občuti, sliši, voha in okuša mater,
- s sesanjem pri prsih se krepijo otrokove ustne mišice in čeljust, kar vpliva na boljši razvoj govora in zobovja.
- boljše krčenje maternice po porodu,
- podaljšana zaščita pred novo nosečnostjo,
- doječa mati hitreje zgublja med nosečnostjo pridobljene kilograme,
- pri dojenju se sproščajo hormoni, zaradi njih se mati bolje počuti in lažje skrbi za otroka,
- dojenje predstavlja manj možnosti za nastanek raka dojke in jajčnikov,
- ženske, ki dojijo, imajo manj možnosti za nastanek osteoporoze,
- če mati doji, je topel neoporečen obrok hrane vedno na voljo.
- finančno ugodnejše,
- ekološko primernejše (ni odpadne embalaže, stekleničk, cucljev).

Uravnotežena in zdrava prehrana je v času dojenja ravno tako pomembna kot v nosečnosti in je temelj dobrega počutja in zdravja doječe matere. V bistvu se prehrana doječe matere v ničemer ne razlikuje od prehrane matere, ki ne doji. Doječa mati potrebuje približno od 200 do 500 kcal/dan več kot mati, ki ne doji. Uživa lahko vso hrano, ki ji diši in ustreza uravnoteženi zdravi prehrani. Samo kadar dojenček reagira na določeno živilo, bi naj to spremenila, vendar mora biti pozorna in ugotoviti, če je nemir ali jok dojenčka res posledica zaužitega živila.

Cveta Skale v odgovoru na vprašanje, katerih živil mamice med dojenjem ne bi smele uživati.

Predvsem bi jim svetovala, naj opazujejo svojega otročka in njegove potrebe, se prepustijo ritmu, ki ga otroček narekuje, torej ga dojijo tako in tolikokrat, kot to želi. Na ta način bodo poskrbele tudi za zadostno količino mleka. V primeru težav pa naj se obrnejo po pomoč, ki jo lahko dobijo tako v porodnišnici kot pri patronažnih medicinskih sestrah, otoških dispanzerjih, svetovalcih IBCLC, LLL svetovalkah, lahko pa obiščejo tudi skupine za podporo dojenju.

Odgovor na vprašanje, kaj bi svetovala mladim mamicam.