Foto: BoBo
Foto: BoBo

Štirinajst družinskih zdravnic in zdravnik iz ZD-ja Ljubljana Center se je odločilo objaviti javno pismo in v imenu tistih, ki kot družinski zdravniki vztrajajo v javnih zdravstvenih domovih, pojasniti trenutne razmere na primarni ravni zdravstva.

Kot so zapisali, vztrajajo kljub nevzdržnim pogojem, ki se slabšajo iz leta v leto. "Ne samo zaradi naših pacientov, katerim smo se zavezali, ampak tudi zaradi kolektiva, v katerem delamo. In žal velikokrat ne zmoremo več. Zato ne obsojamo kolegov in kolegic, ki so zase in velikokrat tudi za svojo družino izbrali boljšo alternativo," so zapisali.

Nevzdržne razmere v zdravstvu je epidemija koronavirusa po njihovih besedah le še poslabšala in do konca razgalila. "Zato se nam pozivanje, naj še dodatno delamo čezmerno, prek svojih zmožnosti, ker je to v skladu z etičnimi načeli in poslanstvom našega poklica, zdi sprevrženo."

Zdravniki so namreč kot vsi preostali državljani del svobodne demokratične družbe, zavezanost k ženevski ali Hipokratovi zavezi pa ne pomeni, da so dolžni vztrajati v zlorabljenem položaju, opozarjajo. "Prav tako nismo dolžni zagotavljati ustavnih pravic državljanom – to je naloga države."

"Dolžni smo zagotavljati zdravstveno oskrbo v skladu s strokovnimi smernicami. In to nameravamo opravljati še naprej, ob pomoči naših neprecenljivih zdravstvenih sodelavcev, brez katerih timi družinske medicine ne bi obstajali in so vedno postavljeni v ozadje razprav."

Prav tako menijo, da je "zavajanje javnosti", da si želijo le finančne stimulacije in da bo ta kratkoročno rešila položaj družinske medicine. Kritični so tudi do predloga, da bi se morali zvišati glavarinski količniki. Ideja je po njihovem mnenju "osnovana na psevdoanalizi podatkov o številu opredeljenih oseb v ambulantah družinske medicine drugod po Evropi". Bojijo se tudi, da bi zvišanje glavarinskih količnikov vodilo še v dodatne odpovedi. Tak ukrep pa družinske zdravnike hkrati sili v nevestno in nestrokovno delo.

Tudi zdravniška zbornica kritična do predloga višjih obremenitev zdravnikov

"Razbremenitev nezdravniških nalog, učinkovito vodenjih javnih ustanov in zagotavljanje konkurenčnih pogojev dela so edine rešitve, ki bodo vsem državljanom omogočile dostopnost (tudi družinskih) zdravnikov ter njihovo strokovno delo. Pomanjkanje zdravnikov, tudi družinskih, in zdravstvenega osebja ni nepričakovano ter so na to opozarjale tako zdravniške organizacije kot druga strokovna javnost v strokovnih krogih in javno," so v zdravniški zbornici zapisali v sporočilu za javnost. Ob tem so spomnili, da so zdravniške organizacije večkrat predlagale ključne spremembe.

Ravnikar: Poziv, da moramo zdravniki imeti več opredeljenih pacientov, je napačna smer

Od tedaj se stanje le še poslabšuje, so ocenili. "Zdravnicam in zdravnikom so zavarovalnica, državna uprava in razne komisije širile nabor nezdravniških nalog, ki jim omejujejo možnosti dela z bolniki," so našteli. Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanja Slovenije (ZZZS) se je ob tem število zavarovancev povečalo, in sicer za 160.000 ljudi od leta 2014. Število se ujema s številom ljudi brez izbranega osebnega zdravnika.

Predlogi za še dodatno obremenitev preostalih družinskih zdravnikov po oceni zdravniške zbornice stopnjujejo pritiske, zaradi katerih je delovna mesta v največjem slovenskem zdravstvenem domu v zadnjih dveh letih zapustila dobra tretjina ali skoraj 40 družinskih zdravnikov in gredo torej v povsem nasprotno smer od predlaganih rešitev. "Zavzemanje za takšno idejo pomeni spodbujanje dodatnih odhodov in še več oseb brez oskrbe v javnih zdravstvenih zavodih," so prepričani v zdravniški stanovski organizaciji.

Avtorji tovrstnih idej in ljudje, ki jih s svojim podpisom podprejo, tako ne zahtevajo varnega in kakovostnega zdravstva, temveč se verjetno nevede zavzemajo za povečanje obremenitev, ki so že tako glavna težava družinske medicine in osnovni razlog za odhode. Tovrstne zahteve pomenijo manj časa za obravnavo bolnika, nižanje kakovosti in daljše čakanje pred vrati ordinacij, so opozorilo sklenili v zbornici.