Letošnja tema je Duševno zdravje in kronične telesne bolezni, saj strokovnjaki opažajo, da se duševnim boleznim pogosto pridružijo še telesne in tudi nasprotno. Foto: Reuters
Letošnja tema je Duševno zdravje in kronične telesne bolezni, saj strokovnjaki opažajo, da se duševnim boleznim pogosto pridružijo še telesne in tudi nasprotno. Foto: Reuters
Delavke
Duševne motnje lahko povzročijo izgubo produktivnosti, dolgotrajne odsotnosti z dela, nezmožnost za delo in prezgodno upokojitev. Foto: BoBo

10. oktober je svetovni dan duševnega zdravja. Duševne težave so resno javnozdravstveno vprašanje, opozarjajo na Inštitutu za varovanje zdravja. V zadnjih letih zaznavamo vse več prvih obiskov na primarni ravni zaradi duševnih in vedenjskih motenj. To število je naraslo z 91.450 v letu 2006 na 94.170 v letu 2009.

Motnje se kažejo že pri 8-letnikih
Za posameznike pomeni duševna motnja veliko oviranost, pogosto tudi diskriminiranost, lahko prihaja do kršenja človekovih pravic, dokazana je tudi povezava med duševnim zdravjem in revščino. Približno polovica duševnih motenj nastane že v najstniških letih. Po podatkih Evropske komisije iz leta 2008 se pri 15 odstotkih od osem- do devetletnikov v Evropi že kažejo različne duševne motnje.

V Sloveniji pa je ob tem treba izpostaviti še visok odstotek samomorilnosti tako med mladimi do 18 leta kot starejšimi nad 65 let, opozarja državna sekretarka na ministrstvu za delo Anja Kopač Mrak.

Posledice so vidne tudi na BDP-ju
Duševne motnje stanejo države članice EU-ja skoraj štiriodstotni delež bruto družbenega proizvoda, zlasti zaradi izgubljene produktivnosti, dolgotrajne odsotnosti z dela, nezmožnosti za delo in prezgodnjih upokojitev.

Nacionalni program še ni sprejet
Čeprav se duševnemu zdravju namenja vse več pozornosti, pa v Sloveniji še vedno čakamo na Nacionalni program za duševno zdravje. Prvi sistemski zakon je bil sicer sprejet leta 2008, na področje duševnega zdravja pa je vpeljal številne novosti.

Dobili smo koordinatorje obravnave v skupnosti, zastopnike pravic oseb na področju duševnega zdravja in multidisciplinarne ekipe, ki jih imenujejo centri za socialno delo za vsak posamezen primer posebej.

Vse večja vloga nevladnih organizacij
Svetovni dan duševnega zdravja zaznamujemo že od leta 1992. V Sloveniji bodo ob tej priložnosti številne dejavnosti pripravile vladne in tudi nevladne organizacije, ki so v zadnjih letih precej vpete v razvoj skrbi na področju duševnega zdravja. Slovensko združenje za duševno zdravje - Šent bo opozorilo predvsem na socialno izključenost in revščino, ki sta pogosti pri ljudeh s težavami v duševnem zdravju.