Zdajšnji generalni direktor Milan Krek v teh dneh poudarja, da minister za zdravje Danijel Bešič Loredan nanj pritiska, naj odstopi. Sam je poudaril, da ne bo odstopil, ker da na položaj direktorja NIJZ-ja ni bil imenovan politično, pač pa na podlagi strokovnih kompetenc. Foto: Martina Čuk/DZ
Zdajšnji generalni direktor Milan Krek v teh dneh poudarja, da minister za zdravje Danijel Bešič Loredan nanj pritiska, naj odstopi. Sam je poudaril, da ne bo odstopil, ker da na položaj direktorja NIJZ-ja ni bil imenovan politično, pač pa na podlagi strokovnih kompetenc. Foto: Martina Čuk/DZ

Vlada Janeza Janše je maja 2021 sprejela spremembo sklepa o ustanovitvi Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), s katero je predvidela uvedbo položaja strokovnega direktorja. Naziv direktor pa se po takratni spremembi spreminja v generalnega direktorja. Strokovnega direktorja NIJZ-ja bo imenoval in razreševal generalni direktor, so takrat predvideli na vladi.

Zdajšnji generalni direktor Milan Krek v teh dneh poudarja, da minister za zdravje Danijel Bešič Loredan nanj pritiska, naj odstopi. V nedeljo je na Portalu Plus objavil daljši zapis, v katerem med drugim navaja, da mu je Bešič Loredan v enem od telefonskih pogovorov dejal, da njegov odstop zahteva premier Robert Golob, on "pa je samo eksekutor".

Bešič Loredan je v izjavi za medije pojasnil, da je s Krekom večkrat govoril in da ta ne uživa njegovega zaupanja. Na vprašanje, zakaj nima njegovega zaupanja, je odgovoril, da zaradi nekaterih Krekovih potez med epidemijo covida-19, ki jih ni izpeljal. Katere poteze so to, ni pojasnil. Ob tem je spomnil, da so bili na prvi seji vlade imenovani novi vladni predstavniki v svetu NIJZ-ja.

Krek v zapisu navaja, da so to "posamezniki, ki so člani strokovnega sveta za zdravstvo v stranki SD-ja". V petkovi izjavi za STA je poudaril, da ne bo odstopil, ker da na položaj direktorja NIJZ-ja ni bil imenovan politično, pač pa na podlagi strokovnih kompetenc. Svet zavoda je Kreka za direktorja NIJZ-ja imenoval 25. aprila 2020 po tistem, ko je funkcijo vršilca dolžnosti nekaj časa opravljal epidemiolog Ivan Eržen.

V nadzorni svet Elesa vlada imenovala Denisa Kostrevca

Sorodna novica Zamenjave nadzornikov v energetiki, na čelo STO-ja se vrača Maja Pak

Vlada je na dopisni seji razrešila člana nadzornega sveta družbe Eles Jožefa Klavdija Novaka, ki je 7. junija podal odstopno izjavo. V nadzorni svet Elesa je z 8. junijem imenovala Denisa Kostrevca. Njegov mandat bo trajal pet let, so sporočili iz vladnega urada za komuniciranje.

Vlada je 3. junija že razrešila nadzornike Elesa Žarka Furmana, Valentina Hajdinjaka, Emila Kumra in Andreja Valentinčiča. V nadzorni svet te družbe je s 4. junijem imenovala Andreja Ribiča, Davida Skornška, Damjana Matičiča in Jožefa Klavdija Novaka, ki pa je podal odstopno izjavo.

V nadzornem svetu Elesa, sistemskega operaterja prenosnega električnega omrežja, sedita še predstavnika delavcev Andrej Semprimožnik ter Simon Volk, navajajo na spletni strani te družbe.

Delovna skupina za blaženje draginje začela delati

Poleg dopisne seje se je del vladne ekipe sestal tudi na prvem srečanju delovne skupine za blaženje energetske in prehranske draginje, ki je že začela pripravo prvih predlogov ukrepov. Ti bodo na prehrambni strani usmerjeni na področje blaženja draginje, s katero se spopadajo kmetje, na energetski strani pa na področje pogonskih goriv, so sporočili iz urada vlade za komuniciranje.

Delovno skupino vodi predsednik vlade Robert Golob, ki je poudaril, da morajo "v kratkem času sprejeti ukrepe, ki bodo ciljno naravnani", so zapisali na Ukomu. V njej so še ministri za gospodarstvo Matjaž Han, infrastrukturo Bojan Kumer, kmetijstvo Irena Šinko, delo Luka Mesec in finance Klemen Boštjančič.

Sorodna novica Golob nad draginjo z delovno skupino, kmetje opozarjajo, da pri nižanju odkupnih cen nimajo rezerv

Že pred prvim srečanjem delovne skupine so Golob in nekateri ministri napovedali, da se bo vlada odziva na visoke cene energentov in hrane lotila v dveh korakih. Z deležniki, na primer trgovci z živili in energenti, naj bi se najprej skušali dogovoriti o delitvi bremen zmanjšanja cenovnega bremena za gospodinjstva in podjetja. Če to ne bo uspešno, naj bi v drugem koraku sledila cenovna regulacija. Golob v preteklih tednih ni izključeval niti posega v dajatve, a naj to ne bi bila prva poteza.

Na gospodarskem ministrstvu so dodatno pojasnili, da je vladna strategija doseči dogovor o obvladovanju draginje skupaj z vsemi ključnimi deležniki v sektorjih prehrane, energentov in surovin. Cilj je tako doseči dogovor o porazdelitvi bremen vertikalno po celotni verigi deležnikov – proizvajalci/pridelovalci, distributerji in trgovci. Dokončen dokument z ukrepi za premagovanje draginje naj bi bil po Golobovih napovedih oblikovan do konca meseca.

Po srečanju so iz vladnega urada za komuniciranje sporočili še, da bodo na Golobov predlog oblikovali tudi strateški svet pri predsedniku vlade za prehransko in energetsko blaginjo. V njem bodo med drugim sodelovali tudi predstavniki interesnih združenj in strokovnjaki z omenjenih področij.