Na ministrstvu za gospodarstvo pripravljajo analizo podražitev pri nas in ukrepov, ki jih za preprečevanje draginje sprejemajo v drugih državah. V tem tednu naj bi se zvrstilo več sestankov, na katerih bodo predstavniki vlade in prodajalcev energentov ter trgovskih podjetij skušali najti način, ki bi preprečil, da bi glavno breme višjih cen nosili le potrošniki.

"Obvladovanje draginje je visoka vladna prioriteta, ki se rešuje v tesni koordinaciji s predsednikom vlade in pristojnimi ministrstvi," so sporočili z gospodarskega ministrstva, kjer pojasnjujejo, da je strategija vlade dogovor o obvladovanju draginje skupaj z vsemi ključnimi deležniki v sektorjih prehrane, energentov in surovin, cilj pa je doseči porazdelitev bremen vertikalno po celotni verigi deležnikov – proizvajalci, distributerji, trgovina. Ministrstvo ob tem pa proučuje tudi možnosti ukrepanja za zaščito potrošnikov, ohranitev konkurenčnosti gospodarstva in izboljšanje preskrbe s ključnimi dobrinami.

Z Ukoma so medtem sporočili, da bo v torek oblikovana delovna skupina za pripravo ukrepov za premagovanje draginje energentov in hrane. Vanjo bodo vključeni predsednik vlade in ministri za gospodarstvo, za infrastrukturo in za kmetijstvo s strokovnimi ekipami. Delovna skupina se bo v torek tudi že prvič sešla in se dogovorila glede vsebinske priprave ter terminskega načrta ukrepov.

Kot je že napovedal predsednik vlade Robert Golob, bo dokončen dokument z ukrepi za premagovanje prehranske in energetske draginje pripravljen do konca junija, so spomnili na Ukomu.

Regulacija cen goriv, "vojni dobičkarji" in opozorila kmetov

Vladno delovno skupina čakajo številni izzivi, na področju energentov so potrebne subvencije in spodbude, a cene bodo rasle, opozarjajo strokovnjaki. "Državi dolgoročno ne bo uspelo vsega financirati oziroma subvencionirati, ker v tem primeru je to seveda dodatna davčna obremenitev," je za Televizijo Slovenija dejal predsednik Slovenskega združenja za energetiko Aljoša Poredoš. Da na trgu energentov obstajajo vojni dobičkarji, kot jih je pred dnevi imenoval premier Golob, se sicer strinja tudi Poredoš – služijo predvsem tisti, ki energente nabavljajo na črnih trgih. "Obstajajo črni trgi na različnih področjih in nekateri izkoriščajo to stisko ljudi," je dejal.

Sorodna novica Kako se bo vlada spopadla z vse dražjo hrano in energenti?

Kot je za Televizijo Slovenija poročal novinar Boštjan Veselič Golob, največji slovenski naftni trgovec Petrol ob tem opozarja, da je regulacija cen naftnih derivatov nesorazmeren ukrep, razmere pa se zaradi prepovedi uvoza ruske nafte še dodatno poslabšujejo, medtem ko država pobira polne dajatve.

Trgovinska zbornica premierja na pogovorih pričakuje 23. junija, bolj zaskrbljeni pa so kmetje – bojijo se nižanja odkupnih cen in opozarjajo, da nimajo rezerv in da z odkupnimi cenami že dalj časa ne pokrijejo vseh stroškov.

"Kadar se cena hrane dviguje, takrat tudi mi manj prodamo. Mi se zavzemamo, da poraba ostaja na ravni, kot je bila do zdaj," je ob tem za Radio Slovenija poudaril predsednik Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij Janez Rebec. Prvi kazalnik, kakšne bodo cene, bo žetev pšenice, julija bomo torej videli, kakšne podražitve nas čakajo, je dejal Rebec.

Predsednik sindikata kmetov Slovenije Anton Medved napoveduje ukrepe, če jim Golobova vlada ne bo prisluhnila. "Vsekakor se najprej začne pogovor za mizo. Če ne bomo uspešni, bomo pač morali priti s traktorji v Ljubljano," je opozoril.

Kot je za Radio Slovenija poročala Alenka Terlep, je minister za infrastrukturo Bojan Kumer že dejal, da bo rast cen za odjemalce treba kompenzirati z električno energijo, plinom in naftnimi derivati, še posebej za ranljive. "Pomagali bomo ciljno usmerjati, da bosta pomoč in kompenzacija prišli do pravih skupin – absolutno med te skupine uvrščamo ranljive odjemalce, gospodinjstva, kmete, kot začetek prehrambne verige," je poudaril Kumer.

Predlog interventnega zakona za reševanje slovenskega zdravstva

Zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan je medtem že v petek napovedal, da bodo do srede pripravili napovedani predlog interventnega zakona in sestanek z vsemi deležniki na primarni ravni zdravstva in zdravstvene nege ter zavodom za zdravstveno zavarovanje.

Z zakonom naj bi zagotovili pol milijarde dodatnih sredstev za preizkus, kako zdravstvo dela, ali je v njem dovolj sredstev in kje so zgornje meje našega zdravstvenega sistema pri kadrih, opremi in prostorih, je za Radio Slovenija poročala Snežana Ilijaš.

Spreminjali bodo tudi nadzor v javnih zavodih, pravi minister: "Da se spremeni sestava svetov zavodov, da pridemo do strokovnjakov na tem področju." Določiti želijo tudi, kateri poklici v zdravstvenem sistemu so deficitarni. S tem bi predvsem olajšali uvoz zdravnikov za kadrovsko najbolj okrnjena področja.

Kakšni pa naj bi bili ukrepi za primarno zdravstvo? "Videti je treba, kaj lahko izpeljemo takoj. Želimo imeti konkretne rešitve s časovnicami in mislim, da bomo najpozneje v dveh tednih to tudi imeli," je dejal ob napovedi sestanka z družinskimi zdravniki, medicinskimi sestrami in ZZZS-jem.

Pregled vzorcev zaposlovanja na ministrstvih

Ministrstva morajo po sklepu na prvi seji vlade do torka pregledati vse zaposlitve, premestitve in napredovanja od 1. 1. 2020 do 1. 6. 2022. Obdobje zajema tudi čas vlade pod vodstvom Marjana Šarca, saj bo po besedah predsednika vlade Roberta Goloba zajeto obdobje med drugim pokazalo, kakšni vzorci zaposlovanja, napredovanja in nameščanja kadrov so bili uporabljeni ob koncu Šarčeve vlade in kakšni v vladi pod vodstvom Janeza Janše. "To je najbolj transparenten način prikaza tega, ali je prišlo do odstopanj od ustaljenih norm," je prepričan.