Na ministrstvu odgovornost pripisujejo napakam zdravstvenih izvajalcev pri zamikanju terminov. Foto: Zajem zaslona
Na ministrstvu odgovornost pripisujejo napakam zdravstvenih izvajalcev pri zamikanju terminov. Foto: Zajem zaslona

O tem, da je pri izbrisu starih napotnic prišlo do napak, je včeraj poročala TV Slovenija. Na ministrstvu za zdravje so danes pojasnili, kaj se je dogajalo.

V. d. generalne direktorice direktorata za digitalizacijo v zdravstvu Alenka Kolar je opisala, da centralni sistem naročanja zadnji dve leti in pol ni deloval, saj so ga bili marca 2020 prisiljeni ustaviti, ko so v času epidemije novega koronavirusa preklicali vse nenujne zdravstvene posege in preglede. "26. septembra letos smo preko združenja zdravstvenih zavodov vse izvajalce obvestili, da bomo ta servis znova zagnali 10. oktobra in jih prosili, naj preverijo, če pri njih vse deluje," je pojasnila.

Po njenih besedah niso dobili nobene pripombe. Po vnovični vzpostavitvi jim je najprej težave sporočila koncesionarka in skupaj so ugotovili, da je šlo za napačno vnašanje podatkov na njihovi strani, in koncesionarka je to odpravila. Ko jih je kmalu za tem o težavah obvestil večji zdravstveni dom, so servis znova začasno ustavili in vsem zavodom naročili, naj preverijo, kaj delajo narobe, da se to dogaja.

Po izbrisu skoraj 300.000 napotnic

Sistem je "pospravil" termine izpred več kot dveh let

Ko namreč bolnik dobi napotnico za pregled, je na njej tudi šifra, in ta šifra je vezana na določen termin pregleda. Zakona o pacientovih pravicah pravi, da se mora bolnik opravičiti, če ne more priti na naročen termin, za to ima čas še 30 dni po datumu. Če tega ne stori, se termin in napotnica izbrišeta.

Ko bolnik na svoj termin pride na pregled, izvajalec zaključi obravnavo in v e-sistem sporoči, da je bolnik pregledan. Če izvajalec tega v e-sistem ne sporoči, je v sistemu ta napotnica še vedno v "čakalni vrsti", kljub temu da je pregled že opravljen. Tukaj lahko torej po besedah Alenke Kolar nastane prva napaka.

Druga napaka se lahko zgodi, če se bolnik prenaroči, izvajalec pa njegove šifre termina ne prestavi v prihodnost, ampak mu izda novo. Tako 'stara' napotnica znova ostane v 'čakalni vrsti'.

Alenka Kolar pravi, da je točno takih napotnic bila velika večina med 294.148, ki so jih v oktobru izbrisali iz sistema. "To so lahko bolniki, ki so imeli eno naročilo iz leta 2021, na katerega niso prišli, ali pa so prišli, pa ni bilo sporočeno, da je bil pregled izveden," je pojasnila.

Sorodna novica Ministrstvo izbrisalo stare napotnice, a s čakalnih list so izginili tudi prenaročeni pacienti

Težave so nastale pri trajnih napotnicah

Težava pa je nastala v primeru 5977 t. i. trajnih napotnic, na katere je vezanih več terminov pregledov. Zakon pravi, da če en termin ni bil pravilno zaveden, se izbrišejo vsi termini na tej napotnici. "Tem je bila res storjena škoda, če niso vmes sami preskočili termina in tega niso sporočili," je pojasnila. Zdaj bo Nacionalni institut za javno zdravje zavodom, kjer so imeli naročene preglede, sporočili, za katere bolnike gre. Določiti jim bodo morali nove termine, primarni zdravniki pa bodo morali izdati nove napotnice.

V. d. direktorice direktorata je ob tem poudarila, da v sistem vsak mesec vnesejo pol milijona novih napotnic, hkrati pa se pojavljajo težave na aplikacijah, prek katerih jih izvajalci vnašajo v sistem. Po njenih besedah je obstaja namreč osem različnih aplikacij, ki so jih razvila različna podjetja. "Žal očitno ni bilo to nikoli dovolj testirano ali naučeno za uporabnike."

Ne na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje ne na ministrstvu za zdravje ne morejo posegati v posamezne informacijske sisteme zdravstvenih izvajalcev. Izvajalci morajo po besedah Alenke Kolar preveriti in ugotoviti, kje je prišlo do morebitnih napak pri vnašanju podatkov v sistem eNaročanja.

Skoraj 6.000 bolnikom bodo morali dati nove napotnice

Povezujejo sisteme med izvajalci in zavodom

Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je ob tem pojasnil, da trenutno iščejo povezljivost sistema Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, NIJZ-ja in ministrstva za zdravje. Ta sistem zdaj še ne deluje, zato se od septembra čakalne dobe še niso skrajševale. "V prihodnosti pa ne bo več takih napak, da bi nekje bile zapisane čakalne dobe, čeprav so bile storitve že opravljene in plačane," obljublja.

Alenka Kolar je ob tem dodala, da se zdaj v sistemu e-naročanja prvič kažejo težave, ki niso le računalniške, ampak se kaže, kje je največje pomanjkanje zdravnikov, kje šepa organizacija dela in podobno.

V informacijskem sistemu je trenutno vpisanih skoraj štiri milijone neopravljenih pregledov v preteklosti. Po besedah Kolar izvajalci velikokrat termin namerno držijo v preteklosti, ker bolnika nimajo kam naročiti, saj se za nekatere posege urniki sestavlja za dva tedna v naprej in bi jih torej morali ves čas prenaročevati.

NSi za klic izredne seje pristojnega odbora

Izbris terminov zdravstvenih storitevje nesprejemljiv, je na novinarski konferenci poudaril poslanec NSi Jožef Horvat. V poslanski skupini bodo zato še danes vložili zahtevo za sklic nujne seje odbora DZ za zdravstvo, kjer bodo med drugim zahtevali "odgovornost z imeni in priimki", je napovedal. "Zaradi tega bi morali zvoniti vsi alarmi, predvsem pa izbris kaže na stanje našega zdravstvenega sistema," je ob napovedi vložitve zahteve za sklic izredne seje odbora DZ za zdravstvo povedal Horvat. Ob tem je pojasnil, da je sam v preteklosti delal v informatiki, zato je ogorčen, da je do tega prišlo, je poročala STA.