Poleg 1695 PCR-testiranj, ki so potrdila 48 okužb, je v ponedeljek 26.537 ljudi opravilo hitro testiranje.

Po podatkih vlade se v slovenskih bolnišnicah zdravi 59 covidnih bolnikov, eden več kot dan pred tem. Na oddelkih za intenzivno nego je 15 bolnikov, eden manj kot v ponedeljek. V ponedeljek je umrl en bolnik s covidom-19.

Sedemdnevno povprečje okužb se je z včerajšnjih 24 zvišalo na 26. 14-dnevna incidenca na 100 tisoč prebivalcev po zadnjih podatkih znaša 18.

Minister Poklukar. Foto: Ministrstvo za zdravje/Twitter
Minister Poklukar. Foto: Ministrstvo za zdravje/Twitter

Poklukar: Postopno sproščanje se bo zaradi delte verjetno ustavilo

Minister za zdravje Janez Poklukar sporoča, da je potek epidemije dinamičen in je potrebno praktično skoraj dnevno prilagajanje določenih ukrepov. Zaradi nove, bolj nalezljive koronavirusne različice delta, pa prehajamo v fazo, ko se bo postopno sproščanje ukrepov verjetno ustavilo, ključno pa bo izvajanje protokola PCT.

Sorodna novica Sproščanje: V nekaterih notranjih prostorih maske ne bodo več potrebne

V ponedeljek so sicer začele veljati nekatere sprostitve protikoronskih omejitev. Tako ob izpolnjevanju pogoja preboleli, cepljeni ali testirani (PCT) uporaba zaščitnih mask na javnih kulturnih prireditvah tudi v zaprtih prostorih ni več obvezna, prav tako ob izpolnjevanju pogoja PCT maske niso obvezne v notranjosti gostinskih lokalov.

Kot poročajo mediji, pa bi bilo po mnenju strokovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje glede na širjenje bolj nalezljive koronavirusne različice delta tudi v vseh preostalih zaprtih prostorih še vedno smotrno uporabljati maske.

Sorodna novica Ukrepi se rahljajo, a hkrati poslušamo svarila pred koronavirusno različico delta

Svetovalna skupina vladi tudi predlaga, da osebam, ki so cepljene ali so prebolele covid-19, po vrnitvi z držav, ki so na rdečem ali temnordečem seznamu, ne bi bilo treba v karanteno. Še naprej pa bi ta ukrep veljal za tiste, ki novega koronavirusa niso preboleli ali niso cepljeni, karanteno pa bi lahko po petih dneh prekinili s PCR-testom.

Minister Poklukar je danes dejal, da vlada v najširšem mogočem obsegu posluša predloge strokovne skupine. "Dejstvo pa je, da smo se v zadnjih 16 mesecih naučili, da moramo za obvladovanje epidemije skoraj dnevno prilagajati določene ukrepe," je dejal na novinarski konferenci. Dodal je, da si želijo, da bi ukrepe lahko spreminjali redkeje, jih pa morajo tudi z vidika odločitve ustavnega sodišča preverjati praktično tedensko.

Sorodna novica Jerala svari pred jesenjo: Kdor se ne bo cepil, se bo zelo verjetno okužil z delta različico

Spomnil je tudi, da so že pred desetimi dnevi opozarjali, da zaradi nove različice virusa prihajamo v obdobje, ko se bo neko postopno sproščanje ukrepov verjetno ustavilo oz. bo ključno to, kar tudi stroka poudarja vse od pomladi: izvajanje in upoštevanje protokola PCT. "Bolje kot bomo ta protokol izvajali, manj bo drugih ukrepov," je poudaril minister.

Sorodna novica Statistični pregled koronavirusa v Sloveniji

SAZU znova poziva k čim večji precepljenosti

Z enim odmerkom cepiva proti covidu-19 je po podatkih NIJZ-ja cepljenih več kot 830 tisoč ljudi, z vsemi potrebnimi pa dobrih 704 tisoč ljudi. Precepljenega je tako 33,4 odstotka prebivalstva.

Roman Jerala. Foto: BoBo
Roman Jerala. Foto: BoBo

V Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU) so zato znova pozvali prebivalce Slovenije, naj se v čim večjem obsegu odločijo za cepljenje proti covidu-19. Cepljenje je trenutno edino orodje, ki ga imamo na voljo za izhod iz pandemije, brez zadostne precepljenosti pa lahko v prihodnjih mesecih pričakujemo ponovno širjenje okužb, so poudarili.

Jerala: Slovenija je na prelomni točki

Kot so poudarili predstavniki SAZU-ja, se bodo v obsegu cepljenja pokazale razlike med bolj in manj uspešnimi družbami, med tistimi z visoko precepljenostjo, ki bodo letošnjo jesen in zimo lahko živele in delovale bolj sproščeno, in tistimi, kjer bo delež precepljenih nizek in bodo zato v večji meri znova izkusile težke posledice pandemije.

Izredni član SAZU-ja in vodja odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu Roman Jerala je poudaril, da je Slovenija trenutno na prelomni točki. Na voljo imamo dovolj cepiva, koronavirusna različica delta, za katero lahko pričakujemo, da bo v prihodnjih mesecih prevladala, pa se hitro širi. Zato je nujno, da se v naslednjih dveh oz. treh mesecih cepi čim več ljudi. A da bi do jeseni dosegli zadostno precepljenost prebivalstva za kolektivno imunost, bi morali v prihodnjih treh mesecih precepiti okoli 100.000 prebivalcev na teden. S tem namreč lahko dosežemo, da se vsak mesec kolektivna precepljenost zviša za 10 odstotkov. "Zavedati se moramo, da ne bomo mogli precepiti vseh naenkrat, ko se bo koronavirusna različica delta že razširila. Da ljudje pridobijo odpornost, mora namreč preteči vsaj en mesec."

Tatjana Avšič Županc, specialistka medicinske mikrobiologije. Foto: MMC RTV SLO
Tatjana Avšič Županc, specialistka medicinske mikrobiologije. Foto: MMC RTV SLO

Jerala ni naklonjen dodatnemu sproščanju ukrepov. Smiselno se mu zdi, da se ohrani nošenje mask v zaprtih prostorih. Pri tem je ocenil, da je zelo majhna možnost – če bo dosežena res visoka precepljenost –, da bi se izognili ponovnemu večjemu zapiranju.

Avšič Županc: Cepiva so varna, zaščitna in učinkovita

Zadosten odstotek precepljenosti prebivalstva je ključen tudi zaradi širjenja koronavirusne različice delta. Po besedah Tatjane Avšič Županc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani se koronavirusna različica delta širi hitreje, v zadnjih tednih pa smo v Sloveniji zaznali več kot 100 primerov okužb s to različico, kar predstavlja 41 odstotkov vseh okužb v tem času.

SAZU poziva k cepljenju

Cepiva, ki jih imamo za zdaj na voljo, so uspešna tudi v zaščiti pred to različico, trdi Avšič Županc. Najmanj so cepiva učinkovita proti koronavirusni različici beta oz. južnoafriški različici, ki pa se v Sloveniji, kjer smo zaznali 26 takšnih primerov okužb, ni razširila.

Avšič Županc je sicer vsem, ki so skeptični do cepljenja proti covidu-19 zaradi mogočih neželenih stranskih učinkov, sporočila, da je strah po tolikšnem času od začetka cepljenja popolnoma odveč. Kot je poudarila, so cepiva varna, zaščitna in učinkovita. "Seveda se zgodi, da se posamezniki okužijo kljub cepljenju, a pri njih ni zaslediti težjega poteka bolezni in ne potrebujejo bolnišnične obravnave."

Kot so še poudarili v pozivu, pa je nujno tudi zavedanje, da z zavračanjem cepljenja škodimo sebi, svojim bližnjim in naši skupni prihodnosti. "Ob morebitnem ponovnem širjenju okužb bo znova preobremenjen naš zdravstveni sistem, zopet bomo šteli nepotrebne žrtve, spet bo prihajalo do gospodarske škode, obstalo bo šolstvo, kultura, naš vsakdan," so zapisali na Kemijskem inštitutu.

Kemijski institut

"Izkoristiti, kar nam daje znanost"

Poziv SAZU-ja k cepljenju je pozdravil tudi minister Poklukar, ki je ob tem poudaril, da je cepivo edino orodje, ki nam ponuja izhod iz epidemije. "Na vsakem od nas je, da to orodje uporabimo in poskrbimo zase in za družbo. Povsem pademo kot posamezniki, kot družba in kot civilizacija, če danes ne znamo izkoristiti vsega, kar nam daje znanost," je izjavil. Slediti dognanjem znanosti je po njegovem mnenju racionalna odločitev in hkrati tista odločitev, ki jo moramo kot človeštvo sprejeti. Po drugi strani pa človeka ne vodi le racionalnost, temveč tudi skrb in solidarnost do sočloveka, do skupnosti, je še poudaril Poklukar.

Zato bi bilo po besedah ministra smiselno v kolektivno imunost vključiti tudi otroke in mladostnike. "Ko govorimo o kolektivni imunosti, govorimo o odstotku, ki zadeva vse, tudi mlade, in brez tega širjenja virusa ne bo mogoče ustaviti. Ključno je, da se starši cepijo, da zaščitijo sebe, svoje družine in vse druge, s katerimi prihajajo v stik."

Kljub umirjanju razmer čakalne dobe ostajajo

Dozdajšnji potek cepljenja v številkah

Do zdaj je bilo v Sloveniji po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) z enim odmerkom cepiva proti covidu-19 cepljenih 830.774 ljudi, kar je 39 odstotkov prebivalstva, z dvema pa 704.044 oz. 33,4 odstotka prebivalstva.

Po podatkih vlade je bilo do zdaj med starejšimi od 18 let z enim odmerkom cepljenih 822.734 prebivalcev oz. 47,6 odstotka. Od tega je bilo 541.045 starejših od 50 let. Z drugim odmerkom je bilo cepljenih 701.673 oz. 40,6 odstotka starejših od 18 let. Od tega je bilo 488.152 starejših od 50 let.

Pričakovano najmanj cepljenih je med mlajšimi od 17 let, saj je bilo do zdaj odobreno eno cepivo proti covidu-19 za stare od 12 let naprej. V tej skupini se je s prvim odmerkom cepilo 8040 mladih oziroma 2,1 odstotka v tej starostni skupini, medtem ko se je z vsemi odmerki cepilo 2371 ali 0,6 odstotka mlajših od 17. leta starosti.

Medtem ko je bilo denimo 3. junija cepljenih več kot 35.100 ljudi, pa je povpraševanje po cepljenju v zadnjih tednih manjše. Tako se je denimo v ponedeljek po podatkih NIJZ-ja cepilo dobrih 6100 ljudi.

Foto: MMC RTV SLO/ Miloš Ojdanić
Foto: MMC RTV SLO/ Miloš Ojdanić

Več kot 60-odstotni delež precepljenosti dosegajo v starostnih skupinah prebivalstva, ki so starejši od 60 let. S prvim odmerkom se je tako cepilo približno 385.000 starejših od 60 let, je razvidno iz spletne strani NIJZ-ja. Največji delež cepljenih z vsemi odmerki je v starostni skupini od 70 do 74 let, in sicer nekaj manj kot 68 odstotkov ali približno 73.000 ljudi.

Nasprotno pa 60-odstotne precepljenosti do zdaj ni dosegla niti ena občina, najbližje temu je občina Osilnica, kjer je s prvim odmerkom precepljenih 58,1 odstotka prebivalstva. Najmanjši delež cepljenih je v občini Žužemberk, kjer se je z vsemi odmerki cepila približno tretjina občanov, navajajo na NIJZ-ju.

Med regijami je po deležu precepljenega prebivalstva s prvim odmerkom na vrhu Zasavje. Tam je prejelo prvi odmerek približno 44 odstotkov prebivalcev v regiji. Največji delež cepljenih z vsemi odmerki cepiva proti covidu-19 v posamezni regiji pa je na Koroškem. Tam se je z vsemi odmerki cepilo približno 38 odstotkov prebivalstva regiji.