Z vsemi potrebnimi odmerki je cepljena slaba tretjina prebivalstva. Foto: Pixabay
Z vsemi potrebnimi odmerki je cepljena slaba tretjina prebivalstva. Foto: Pixabay

Delež ponedeljkovih pozitivnih izidov testiranj je bil 2,1 odstotka. Ob 1643 PCR-testih, ki so potrdili 35 okužb, je 27.435 ljudi opravilo hitre antigenske teste.

Po podatkih sledilnika za covid-19 se v slovenskih bolnišnicah zdravi 71 covidnih bolnikov, trije manj kot dan pred tem. Zdravljenje na oddelku za intenzivno nego potrebuje 19 ljudi, število se je prav tako zmanjšalo za tri.

Tretji zaporedni dan v Sloveniji ni umrl noben bolnik s covidom-19. Skupno je doslej umrlo 4419 covidnih bolnikov.

Sedemdnevno povprečje potrjenih okužb po podatkih vlade znaša 29, število se je zmanjšalo za tri.

Po zadnjih podatkih NIJZ-ja je z vsemi potrebnimi odmerki cepljenih dobrih 650 tisoč ljudi oziroma 30,9 odstotka prebivalcev. Z enim odmerkom je bilo doslej cepljenih več kot 815 tisoč ljudi.

Beović: Pametno je, da se pripravimo na naslednji epidemični val

Bojana Beović. Foto: Twitter/Vlada RS
Bojana Beović. Foto: Twitter/Vlada RS

Pametno je, da se pripravimo na naslednji epidemični val, je dejala vodja posvetovalne skupine za cepljenje Bojana Beović. Kot je dodala, ne gre za "nobeno strašenje", pač pa za to, da je bolj nalezljiva delta različica novega koronavirusa v bližini.

Kot je še dejala v izjavi za medije ob robu podelitve priznanj za izjemne strokovne in znanstvene dosežke Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana, bi bilo najslabše od vsega, "da bi si pred prihodom nove variante zatiskali oči".

Ob tem je dodala, da smo se v času epidemije vendarle nekaj naučili in da lahko val pričakamo bolje pripravljeni, in sicer s pomočjo cepljenja proti covidu-19 z obema odmerkoma in ob zbiranju s pogojem PCT.

Na vprašanje o tem, zakaj imajo tudi države z višjo precepljenostjo težave z delta različico virusa, je odgovorila, da cepiva pred novo različico ne ščitijo v enaki meri kot pred primarno in alfa različico. Hkrati tudi prebivalstvo v teh državah še ni dovolj precepljeno, da bi se lahko širjenje ustavilo, je še pojasnila.

Beović je komentirala tudi izsledke novih raziskav, ki nakazujejo, da bo ob mešanju cepiv mogoče povečati imunski odgovor. Dejala je, da sicer ob tem še vedno ne vedo, kaj to pomeni v smislu preprečevanja okužb, in da imajo o tem še premalo podatkov. Za zdaj tudi Evropska agencija za zdravila (EMA) svojega navodila glede tega ni spremenila. Dodala je, da se zlasti ob kombinaciji mRNA-cepiv in cepiva AstraZenece poveča verjetnost za po navadi neresne neželene učinke takoj po cepljenju. Kot je še dodala, je sicer kombinirano cepljenje že danes mogoče tudi pri nas.

Tatjana Lejko Zupanc. Foto: TV Slovenija
Tatjana Lejko Zupanc. Foto: TV Slovenija

O pomembnosti cepljenja proti covidu-19 je ob robu podelitve spregovorila tudi infektologinja Tatjana Lejko Zupanc in potrdila, da je slednje preprečilo številna obolenja pri zaposlenih. Pri tem je pohvalila precepljenost pri zdravnikih, a izrazila kritiko do precepljenosti negovalnega kadra, ki je po njenih besedah precepljen v malo več kot polovici.

"Ostaja sivo področje mladih, zdravih, zdravstvenih delavcev, ki nimajo občutka, da so ogroženi, ki cepljenja ne jemljejo kot svojo dolžnost do sočloveka in ki ne razumejo povsem tega, da si lahko popolnoma zdrav in širiš okužbo," je dejala.

Kot je še dodala Lejko Zupančeva, so v UKC-ju že pred pojavom koronavirusa ogromno pozornosti namenili dejavnemu spodbujanju cepljenja proti gripi in takrat tudi dosegli odlično precepljenost. Glede cepljenja proti covidu-19 pa je opozorila, da stanje še ni takšno, kot si želimo. Izpostavila je tudi nekatere tragične zgodbe tistih, ki se za cepljenje niso odločili, in ob tem vse, predvsem pa starejše, še enkrat pozvala k cepljenju.

Poklukar: Četrti val bo

Nove raziskave o prednostih mešanja cepiv in tretjega odmerka AstraZenece

V novih raziskavah univerze v Oxfordu so strokovnjaki poudarili, da mešanje odmerkov cepiv proti covidu-19 družb AstraZeneca in Pfizer krepi imunski odgovor na novi koronavirus. Vodilni profesor pri študiji Matthew Snape z univerze v Oxfordu je izpostavil, da štiritedenski razmik med različnima cepivoma sproži močnejši imunski odziv, kot se pričakuje za dvojni odmerek cepiva AstraZenece/Oxford.

"Znanstveni izsledki kažejo, da je kombinacija ne samo mogoča, ampak prinaša tudi vsaj primerljive učinke nastanka protiteles ali celo boljše," je za Radio Slovenija potrdil tudi Borut Štrukelj z ljubljanske fakultete za farmacijo. Dodal je, da bo možnost kombiniranja cepiv Pfizerja in AstraZenece verjetno ponujena tudi v Sloveniji. "Vse je odvisno od posvetovalne skupine za cepljenje. Pričakujemo, da bomo v teh dneh dobili odgovor, ali je to v Sloveniji mogoče ali ne. Glede na to, da je precepljenih premalo, bi svetovali tudi takšne kombinacije. Mora pa biti kombinacija obrazložena z zdravstvenim stanjem posameznika," je dejal. Ob tem je Štrukelj opozoril na morebitno težavo, če bi se sčasoma pri cepljenih pojavile dolgoročne posledice. "Večja težava je sledljivost – ne vemo še, kakšne bodo dolgoročne posledice. Če bi prišlo do dolgoročnih posledic in težav čez dve, tri leta po cepljenju, ne bi vedeli, katero cepivo je naredilo dodaten neželeni učinek," je pojasnil.

Z obema odmerkoma cepiva Pfizerja je bilo v Sloveniji cepljenih dobrih 415 tisoč ljudi, dva odmerka cepiva AstraZenece pa je prejelo več kot 123 tisoč ljudi. Foto: EPA
Z obema odmerkoma cepiva Pfizerja je bilo v Sloveniji cepljenih dobrih 415 tisoč ljudi, dva odmerka cepiva AstraZenece pa je prejelo več kot 123 tisoč ljudi. Foto: EPA

Raziskovalci z oxfordske univerze so sicer opazili tudi razliko v vrstnem redu odmerkov. Imunski odziv je namreč večji, če je oseba prvič cepljena s cepivom AstraZenece in drugič s Pfizerjevim. V obeh primerih pa je odziv večji kot pri dveh odmerkih AstraZenece. "Ti rezultati so nenadomestljiva smernica pri mešanju odmerkov, je pa interval preučenih štirih tednov krajši od intervala od osmih do 12 tednov, ki se navadno upošteva pri cepljenju s cepivom AstraZenece," je povedal Snape. Kot je pojasnil, daljši presledek med odmerki po navadi sproži boljši odziv, trenutno tako še čakajo na rezultate za 12-tedenski interval pri mešanju obeh cepiv, piše v članku, ki so ga objavili na spletni strani revije Lancet.

Dodatno je nova študija cepiva AstraZenece pokazala prednosti tretjega odmerka. Glede na študijo univerze v Oxfordu je tretji odmerek cepiva AstraZeneca po več kot pol leta vodil v krepitev imunskega odziva s povečanim številom protiteles in T-celic. To velja tudi za boj proti novim različicam. Vodja Oxfordove skupine za cepljenje Andrew Pollard je pojasnil, da za zdaj še ni znano, ali bodo ljudje jeseni potrebovali obnovitveni odmerek, glede na podatke pa bo učinkovito obstoječe cepivo.

Ker trenutno dva odmerka nudita več kot 90-odstotno zaščito pred hospitalizacijo zaradi covida-19, je po mnenju Pollarda težko trditi, ali bo tretji odmerek dodal še kak odstotek več. Je pa prepričan, da lahko dodatni odmerki okrepijo zaščito, ki se sčasoma izgubi. Ta sicer nikoli ne pade nazaj na nič, saj si imunski sistem zapomni virus.

Roman Jerala. Foto: TV Slovenija
Roman Jerala. Foto: TV Slovenija

Jerala: Študijo imamo za zanesljivo

Ugotovitev za imunologe ni presenečenje, še več, sklada se z napovedmi, je v Odmevih povedal Roman Jerala s Kemijskega instituta. Že študije preteklih let so pokazale, da načeloma cepiva različnih mehanizmov skupaj delujejo bolje. Imunologi svežo študijo označujejo za zanesljivo, je dejal, in kombinacija AstraZenece in Pfizerja je zagotovo boljša kot dvojni odmerek AstraZenece. Omenil je tudi ameriško študijo, ki pravi, da cepivo Pfizerja in Moderne najbrž zagotavlja dolgoletno zaščito. Tega sicer ne vemo zanesljivo, saj časa še ni preteklo dovolj, a indici v tej smeri so dobri, je dejal Jerala. Po njegovem mnenju jeseni za večino ljudi najbrž ne bodo potrebni poživitveni odmerki, bodo pa morda koristni pri stanovalcih domov za ostarele in tam zaposlenih.

Jerala je pritrdil razširjenemu mnenju stroke, da nas čaka četrti val. Zakaj? Indijska oziroma delta različica, ki je precej bolj nalezljiva, in če bo ostal lep del prebivalstva necepljen, potem bodo to plodna tla za hitro širjenje virusa, posledično pa ponovna zaprtja družbe. Zato je javnost pozval, naj se cepi, odgovorne pa, naj uporabijo čim več različnih metod za pospešitev cepljenja prebivalstva, med drugim tudi s pošiljanjem osebnih vabil na domove ljudi. Imamo namreč samo dobra dva meseca, pa je jesen že tu, je poudaril biokemik. Indijska različica je namreč tako kužna, da kdor se ne bo cepil, se bo zelo verjetno tudi okužil, družba kot celota pa bo za zajezitev potrebovala vsaj 80-odstotno precepljenost.

Pogovor z Romanom Jeralo v Odmevih

Zaskrbljenih zaradi epidemije najmanj do zdaj

Delež zaskrbljenih oziroma zelo zaskrbljenih za svoje življenje ali življenje svojih bližnjih zaradi epidemije je od preteklega meseca upadel kar za 21 odstotnih točk in znaša 29,8 odstotka, delež tistih, ki niso oz. sploh niso zaskrbljeni, pa je narasel za 16 odstotnih točk na 41,8 odstotka. Delež tistih, ki niso zaskrbljeni, je tako najvišji od začetka merjenj na Inštitutu za raziskovanje trga in medijev Mediana marca lani.

Raziskavo je izvedla 23. in 24. junija s pomočjo spletnega anketiranja v okviru njenega spletnega panela. V raziskavi je sodelovalo 506 polnoletnih prebivalcev.

Da so ukrepi za zajezitev epidemije covida-19 čezmerni in pretirano posegajo v osebno svobodo vprašanega, je menilo 50,8 odstotka sodelujočih. Mnenja, da so ukrepi primerni, čeprav posegajo v osebno svobodo vprašanega, jih je bilo 23,4 odstotka. Da so primerni in ne posegajo v osebno svobodo vprašanega, pa jih je menilo 18,8 odstotka. Tistih z mnenjem, da so ukrepi premalo ostri in da osebna svoboda vprašanega pri tem ni pomembna, je bilo sedem odstotkov.

V primerjavi z majem so podatki primerljivi, je pa delež tistih, ki menijo, da so ukrepi čezmerni in pretirano posegajo v osebno svobodo, znova presegel 50 odstotkov.

Tokrat opažajo upad deleža tistih, ki menijo, da se ukrepi preveč osredotočajo na zdravje, kar je v škodo gospodarstvu. Delež je namreč s 43 odstotkov upadel na 36 odstotkov. Pač pa je za pet odstotnih točk narasel delež tistih, ki menijo, da ukrepi uravnoteženo obravnavajo zdravje in gospodarstvo. Prav tako je nekaj več tistih, ki menijo, da se ukrepi na škodo zdravja preveč osredotočajo na gospodarstvo, in sicer štiri odstotne točke več.

Optimizem na inštitutu ugotavljajo tudi pri pričakovanjih za prihodnost. V primerjavi s preteklim mesecem je za deset odstotnih točk manj tistih z mnenjem, da se bo po epidemiji običajno življenje spremenilo na slabše. Ne gre pa zanemariti tega, da je takšnega mnenja še vedno 50 odstotkov vprašanih, izpostavljajo. Na drugi strani je za osem odstotnih točk več tistih, ki menijo, da bo običajno življenje ostalo enako kot prej.

Vse več zadovoljstva glede cepljenja

V ocenah dela vlade ne zaznavajo pomembnejših sprememb v primerjavi s preteklim mesecem. Takih, ki zaupajo vladi, da bo sprejela prave odločitve za državo, je še vedno približno četrtina. Približno enak delež pa zaupa vladi, da je pripravljena na prihodnje svetovne izzive. S trditvijo, da se druge države z novim koronavirusom spopadajo bolje kot Slovenija, se še vedno strinja kar 41 odstotkov vprašanih.

Precejšnje izboljšanje javnega mnenja pa ugotavljajo pri organizaciji cepljenja proti covidu-19. Delovanje vlade pri pridobivanju dovolj odmerkov cepiv ocenjuje kot dobro oz. zelo dobro 36 odstotkov vprašanih, medtem ko je bilo maja takih 25 odstotkov. Za 11 odstotnih točk je narasel tudi delež tistih, ki kot dobro oz. zelo dobro ocenjujejo delo vlade pri organizaciji cepljenja, za osem odstotnih točk pa delež tistih, ki pozitivno ocenjujejo komunikacijo vlade z javnostjo. Vse tri razlike so statistično pomembne in skupaj kažejo na precejšnje izboljšanje percepcije vlade na področju cepljenja državljanov, navaja Mediana.

Svarila pred indijsko različico
Dr. Štrukelj o dilemah cepiv in cepljenja