Svet Onkološkega inštituta Ljubljana je na seji obravnaval in sprejel letno poročilo za leto 2022.

Jakelj: Presegli smo zastavljeni program

Direktor inštituta Andraž Jakelj je pri obravnavi letnega poročila za leto 2022 poudaril, da je inštitutu uspelo realizirati večino zastavljenih ciljev, presegel je zastavljen delovni program, ohranil stabilno finančno poslovanje in posloval s presežkom prihodkov nad odhodki, ki ga bodo v letu 2023 namenili za nakup izrabljene medicinske in nemedicinske opreme ter uvedbo najsodobnejše tehnologije na področju zdravstvene oskrbe.

Presežek prihodkov nad odhodki namreč znaša 5,3 milijona evrov, stanje nerazporejenega presežka, tako tekočega kot iz preteklih let, pa znaša okoli 6,3 milijona evrov. Skladno s sklepom, ki ga je svet zavoda sprejel danes (torek), bodo na Onkološkem inštitutu pet milijonov evrov porabili za naložbe, 1,3 milijona evra pa do nadaljnjega ostaja nerazporejenih, je sklenil svet zavoda.

Jakelj se je v predstavitvi letnega poročila dotaknil tudi kadrovske slike v bolnišnici. Ob koncu leta je bilo namreč skupno število zaposlenih, teh je okoli 1280, za več kot 100 nižje od načrtovanega, kar je po njegovih besedah verjetno posledica stanja na kadrovskem trgu. Med zaposlenimi sicer upada število krajših bolniških odsotnosti, a se je v primerjavi z letom 2021 povišalo število daljših bolniških odsotnosti.

Oblak: Pomanjkanje prostora in kadrov

Tudi strokovna direktorica Irena Oblak je poudarila, da so se na inštitutu lani spopadali tako s pomanjkanjem prostora in opreme kot kadrov, predvsem pri zdravstvenih tehnikih. To so po njenih besedah poskušali reševati tudi z zaposlitvami zdravstvenih administratorjev v specialističnih ambulantah, ki zdravstveno osebje poskušajo razbremeniti predvsem administrativnih opravil.

Njihovo delo je v preteklem letu še vedno zaznamovala epidemija covida-19, zaradi katere so zaostrovali oz. rahljali ukrepe, odvisno od epidemičnega položaja, kljub temu pa so večinoma presegli načrtovano realizacijo delovnega programa. V primerjavi z letom 2021 so opravili dobre štiri odstotke več prvih pregledov v specialističnih ambulantah in za dva odstotka več kontrolnih pregledov bolnikov.

Med pomembnejšimi strokovnimi pridobitvami je strokovna direktorica omenila mobilni paliativni tim, v upravljanje in koordiniranje je Onkološki inštitut dobil državni program za obvladovanje raka. Razširili in reorganizirali so klicni center, v katerem lahko bolniki in svojci dobijo splošne in tudi strokovne informacije.

Ob tem so vzpostavili sektor presejalnih programov in klinične genetike ter oddelek fizikalne medicine in rehabilitacije. Prvi v Evropi so pridobili tudi dovoljenje za izvajanje klinične raziskave faze I genske terapije, je še naštela.

Skupni program z Mariborom

Z Univerzitetnim kliničnim centrom (UKC) Ljubljana in UKC-jem Maribor pa se jim je uspelo dogovoriti za skupen projekt medicinskega ciklotrona. S tem bo po Jakljevih besedah Slovenija pridobila lastno proizvodnjo izotopov za potrebe diagnostike PET/CT in ne bo več odvisna od dobave iz tujine in monopolnega določanja cen.

Svet Onkološkega inštituta je na tokratni seji še sklenil, da so Jakelj, Oblak in Andreja Uštar, ki je inštitut vodila del lanskega leta, dosegli redno delovno uspešnost, ki jim bo izplačana v vrednosti petih odstotkov njihove osnovne letne plače. Za Jaklja to pomeni okoli 600, za Uštar 1500 in za Oblak 2500 evrov bruto.

Člani sveta so se seznanili tudi z izidom volitev predstavnika delavcev. Predstavnica delavcev Mateja Pangerc je bila namreč izvoljena za mandatno dobo štirih let, ki bo začela teči s konstitutivno sejo sveta. Ta se bo namreč na novo konstituiral, ko bo vlada sprejela nov sklep o imenovanju članov sveta zavoda, predstavnikov ustanovitelja, zavarovancev in uporabnikov.

Javni očitek svojcev bolnika

Dotaknili so se tudi javnega pisma svojcev bolnika, ki je umrl na Onkološkem inštitutu, pred kratkim objavljenem na spletni strani Dela. Bolnišnici sta očitala, da ju niso pravočasno obvestili o poslabšanju očetovega zdravja in da nista imela možnosti, da bi se od njega poslovila. Oblak je pojasnila, da pred objavo pisma na inštitut niso prejeli nobene pritožbe, so pa po objavi takoj začeli ugotavljati, kaj se je dogajalo.

Ugotovili so, da je bolnik kot osebo, ki se ji lahko posredujejo podatki o njegovem zdravstvenem stanju, navedel svojo ženo, s katero so bili zaposleni v stiku, enkrat pa tudi s hčerko. Žal se je zgodil neljubi dogodek, da so svojci na obisk prišli ravno v trenutku, ko je bolnik umrl, in jim jih še ni uspelo obvestiti, je pojasnila. Pismo so obravnavali tudi na strokovnem svetu bolnišnice in kolegiju zdravstvene nege. Strokovna direktorica je govorila tudi z ženo in hčerko in se je za dogodek opravičila.

Ob tem je Oblak še pojasnila, da imajo v bolnišnici utečeno prakso. "Zaposleni svoje delo opravljamo strokovno, resno in odgovorno. Tako s svojci kot bolniki delamo z veliko razumevanja in empatije. Podatke o zdravstvenem stanju posredujemo v skladu z voljo bolnika in zakonom. Ob poslabšanju stanja obvestimo pooblaščeno osebo, ki jo navede bolnik," je pojasnila. Dodala je, da lahko z gotovostjo trdi, da nihče od vpletenih ni namerno vplival na razvoj dogodkov.