V skladu z načrti ne bo več mogoče roditi v Kranju, Trbovljah, Postojni in Brežicah. Foto: MMC RTV SLO
V skladu z načrti ne bo več mogoče roditi v Kranju, Trbovljah, Postojni in Brežicah. Foto: MMC RTV SLO
Porodnišnica
Bo varnost večja po novi ureditvi ali je za matere in otroke bolje poskrbljeno zdaj? Foto: MMC RTV SLO

Zdravstveni svet bo v torek razpravljal o strategiji razvoja in celostne ureditve nacionalne ginekološko-porodne službe, parlamentarni odbor za zdravstvo pa v petek na zahtevo poslancev SDS-a o zmanjšanju števila porodnišnic.

Predsednik razširjenega strokovnega kolegija za ginekologijo in porodništvo Adolf Lukanović je v povezavi s pomisleki, ki jih je v zadnjem času pogosto mogoče slišati, poudaril, da ne gre za ukinjanje porodnišnic, temveč za združevanje ginekološko-porodnih oddelkov, kar je le del celovite strategije razvoja ginekološko-porodne službe. Tudi sosednje države, denimo severna Italija, so po njegovih besedah procese racionalizacije speljale že dolgo nazaj, saj manjše porodnišnice ekonomsko niso upravičene.

Predsednik zdravstvenega sveta Rajko Kenda pa je pred kratkim poudaril, da je slovenska mreža porodnišnic in porodnih oddelkov stara 60 let, zato jo moramo, če želimo, da bo varna za porodnice in novorojenčke, spremeniti.

A drugačnega mnenja so marsikje v Posavju in Zasavju, pa tudi v Kranju, kjer so tamkajšnji odbori SDS-a že začeli zbirati podpise v podporo ohranitvi tamkajšnjih porodnišnic. Strategija namreč predvideva, da bi se porodnišnice zaradi premajhnega števila porodov (v Brežicah in Trbovljah) oziroma ker nimajo drugih oddelkov, kot so intenzivna terapija ali kirurgija (v Kranju in Postojni), združile z večjimi v svoji bližini.

Bo časa za prevoz v nujnih primerih dovolj?
Poslanec SDS-a Branko Grims, ki je vložil zahtevo za izredno sejo parlamentarnega odbora za zdravstvo na to temo, je prepričan, da je govorjenje o varčevanju golo sprenevedanje. Ukinitev kranjske porodnišnice bi pomenila, da bi porodnice hodile rojevat v ljubljansko ali jeseniško porodnišnico. Ljubljanska je po njegovih besedah že zdaj preobremenjena in tudi prevelika. Vožnja na Jesenice pa bi lahko trajala tudi krepko več kot pol ure, kar bi v primeru zapletov lahko pomenilo tragedijo, je prepričan poslanec.

"Za vse akutne primere velja, da mora biti odzivni čas 30 minut. Možnosti zapleta je treba pravočasno prepoznati in v tem primeru je 30 minut dovolj. Če se možnosti zapleta ne prepozna pravočasno, pa je tudi 10 minut lahko premalo," na take pomisleke odgovarja članica projektne skupine, ki je predlog ureditve nacionalne ginekološko-porodne službe pripravila, Helena Meden Vrtovec.

Strokovno delo v manjših porodnišnicah na visoki ravni
Predstavnica brežiško-posavske pobude Goranka Krošelj pravi, da so storitve v tej porodnišnici kakovostne in nujno potrebne za ljudi, ki živijo v tamkajšnjem okolju. V zasavski regijski koordinaciji SDS-a so poudarili, da se je porodniški oddelek v Trbovljah z dolgoletnimi izkušnjami, s strokovnostjo in prijaznostjo do porodnic izkazal kot nepogrešljiv. V Trbovlje prihajajo rojevat ne le Zasavke, ampak tudi prebivalke občine Litija in Šmartno pri Litiji ter preostalih sosednjih občin, so navedli.

Lukanović odgovarja, da obstoječi perinatalni informacijski sistem res dokazuje, da je strokovno delo v teh manjših porodnišnicah na razmeroma visoki strokovni ravni. "Pri tem pa se pozablja, da se vsi težji zapleti in sumljivi primeri, kjer se predvidevajo zapleti, že zdaj usmerjajo v višje centre. V teh primerih pa ni vprašanja oddaljenosti," poudarja.