Potem ko smo pred dnevi poročali o pomanjkanju medicinskih sester v mariborskem kliničnem centru, smo preverili stanje še v preostalih bolnišnicah. In povsod medicinske sestre sporočajo le eno: četrtega vala, če bo ta v obsegu, kot so bili prejšnji, ne bodo zmogle.

Epidemija je zaposlene v zdravstveni negi potisnila na rob zmogljivosti, bolnišnice pa se pripravljajo na nov val covidnih bolnikov.

"Od medicinskih sester, ki so rešile prvi in drugi in tretji val, se pričakuje, da bodo samaritanke. Ne bodo! Ne zmorejo več!" pravi predsednica zbornice zdravstvene in babiške nege Monika Ažman.

Delovne razmere so namreč daleč od sanjskih, in to se najbolj zavedajo na kliniki, ki je v času epidemije najbolj na udaru.

"Ena povprečna medicinska sestra na kliniki za infekcijske bolezni je delala tudi po tri vikende na mesec, imajo tudi več kot osem, devet nočnih. In si predstavljajte, kakšna obremenitev, sploh za mlade mamice z družinami, je to? Tako da me ne čudi, da odhajajo," pravi Tatjana Lejko Zupanc, predstojnica infekcijske klinike.

Večinoma bolnišnične medicinske sestre odhajajo na primarno raven, v ambulante, v katerih so urniki bolj prijazni, delo malce manj naporno, plačilo pa enako. A odhaja izučen kader, nov kader pa je povsem brez izkušenj.

"Medicinske sestre na bolj intenzivnih delovnih mestih, govorimo intenzivna nega, urgenca, potrebujejo 10 let, da se usposobijo za povsem samostojno delo," pravi vodja kadrovske službe v splošni bolnišnici Izola Maja Celin.

Ni bolnišnice v Sloveniji, ki se ne bi srečevala s kadrovsko podhranjenostjo na mestu medicinskih sester. "Odhodov je žal več kot prihodov. Vendarle pa na srečo niso samo odhodi, nekaj medicinskih sester je nadomeščenih," pravi v. d. generalnega direktorja UKC Ljubljana Jože Golobič.

Covidni dodatki so za nekaj mesecev izboljšali plače, a so le začasno rešili težavo preslabega plačila.