Ugotovitve analize, ki jo je za ministrstvo pripravila Svetovna zdravstvena organizacija, kažejo, da so določena področja potrebna sistemskih sprememb. Najprej je treba po besedah ministrice povečati število zdravstvenih ekip in izboljšati povezovanje med posameznimi zdravstvenimi ravnmi, da bo imel bolnik celovitejšo oskrbo. Tu je po mnenju ministrice ključna težava tudi v tem, da niso jasno opredeljene vloge ključnih nosilcev v zdravstvu, ključni procesi pa so prezapleteni.

Dopolnilno zavarovanje: poceni, a manj pravično
Analiza pa je pokazala tudi težavo pri financiranju zdravstva. To je namreč preveč odvisno od prispevkov od plač. Slovenija iz državnega proračuna za zdravstvo nameni najmanj od vseh držav članic EU-ja, kar je v času gospodarskih kriz tvegano, težavo pa predstavlja tudi staranje prebivalstva. WHO zato svetuje, da bi morali financiranje zdravstvenega sistema bolj razpršiti.

Glede dopolnilnega zavarovanja pa ministrica navaja, da so plačila zanj pri nas med najnižjimi v EU-ju. Po drugi strani pa je sistem manj pravičen, saj so premije enake, ne glede na višino zavarovančevega dohodka. Izzivi pa Slovenijo čakajo tudi na področju raka, kjer je po mnenju raziskovalcev WHO-ja že opazen napredek.

Sindikatov na predstavitev ni bilo
Kljub optimističnim napovedim ministrice pa na predstavitvi ne bo nobenega predsednika zdravniških organizacij, ki so ministrici pred dobrim mesecem izrekli nezaupnico. Zdravniški sindikat Fides na predstavitev ni poslal nobenega predstavnika.

Predsednik sindikata Fides Konrad Kuštrin je dejal, da analiza ni potrebna, saj so jo že naredile zdravniške organizacije in predlagale konkretne spremembe, ki pa jih ministrstvo ni niti prebralo. Po mnenju Kuštrina to kaže, da je sodelovanje z ministrico nemogoče.

Dopolnilni sistem je neumnost
Zaradi sedanjega sistema financiranja zdravstva v Sloveniji, ki večinoma temelji na prispevkih od prihodkov zaposlenih, se je delež javnih sredstev v zdravstvu zmanjšal, povečala pa so se zasebna sredstva. "To ne gre v želeno smer," je opozoril Charles Normand z Evropskega observatorija za zdravstvene sisteme in politike. Zato meni, da je treba delež javnih sredstev za zdravstvo povečati, pred tem pa ugotoviti, ali se obstoječa sredstva učinkovito porabljajo.

Dopolnilno zdravstveno zavarovanje je označil za neumnost. Sicer so se z dopolnilnim zavarovanjem v sistem pridobila manjkajoča sredstva, pri čemer se niso povečala neposredna plačila iz žepa, a je tak sistem nepravičen, prav tako posamezniku ne omogoča, da zavarovanja ne bi plačeval, je še ocenil.

Pri preoblikovanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je navedel več možnosti. Ob ukinitvi takšnega zavarovanja bi bilo treba v zdravstvenem sistemu nadomestiti 400 milijonov evrov, a na način, ki bi zmanjševal neenakost in administrativne stroške.

Dodatne vire v zdravstvu je mogoče iskati tudi z nekaterimi drugimi ukrepi, denimo z obdavčitvijo upokojencev, da bi iz državnega proračuna šlo za vsakega otroka po 20 evrov na mesec v zdravstveno blagajno. Mogoči so tudi t. i. davki na greh, kot je na tobak in alkohol.

Okrepiti vlogo ZZZS-ja
Okrepiti je treba vlogo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije pri kupovanju zdravstvenih storitev, pa je menil Wilm Quentin z observatorija. Ob tem je po njegovem mnenju treba znova preučiti vlogo vlade pri arbitraži. "Če bo vlada imela enako vlogo kot doslej, potem ZZZS ne bo mogel opraviti svoje vloge," meni. Kupovanje zdravstvenih storitev bi moralo biti bolj strateško, in sicer za tri do pet let vnaprej.

Sindikalistka in predsednica upravnega odbora ZZZS-ja Lučka Böhm je pozvala k jasni delitvi nalog in odgovornosti v zdravstvu v prihodnje. ZZZS-ju bi po njenem mnenju morali dati večjo moč in odgovornost za razdeljevanje denarja v zdravstvu. Pričakuje uvedbo ekonomskih spodbud v zdravstvo, "ki bodo poskrbele, da bodo nagrajeni tisti, ki bodo zadovoljevali potrebe prebivalstva". "Je čas, da začnemo plačevati ne po principu razdeljevanja denarja, ampak po kakovosti, učinkovitosti, po učinkih zdravljenja in preprečevanja obolevanja," je menila.

Mnogi razpravljavci so opozorili tudi na staranje prebivalstva v Sloveniji in izzive, ki jih predstavlja področje dolgotrajne oskrbe, pa tudi, kaj bo staranje prebivalstva ter vedno manj aktivnega prebivalstva pomenilo za zbiranje denarja za zdravstvo.