Savdsko ministrstvo za zdravje je sporočilo, da je 40-letni moški umrl zaradi zastoja srca v bolnišnici v Džedi, kjer so ga zdravili v izolaciji po vrnitvi s poslovnega potovanja v Sierri Leone. Na svoji spletni strani je ministrstvo še pojasnilo, da so moškega testirali na ebolo, a rezultat za zdaj ni znan. Že na začetku leta so oblasti v Riadu prenehale izdajati vizume za muslimane iz zahodnoafriških držav, saj so se zbale, da bi lahko romarji pripomogli k širjenju bolezni na Arabski polotok.

Španija je v Liberijo poslala vojaško letalo, ki bo v domovino pripeljal z ebolo okuženega 75-letnega španskega misijonarja. Gre za prvega okuženega s tem smrtonosnim virusom, ki ga bodo prepeljali v Evropo. Španski vojaški airbus A310, ki so ga čez noč opremili za zdravstveno evakuacijo, je proti zahodnoafriški državi poletel iz madridskega vojaškega oporišča Torrejon. Rimskokatoliški duhovnik je v Liberiji delal več kot pet desetletij, okužbo z ebolo pa so mu potrdili v bolnišnici v Monrovii.

Izbruh ebole v Zahodni Afriki je najhujši, odkar so hitro nalezljivi virus pred skoraj štirimi desetletji odkrili v osrčju Afrike. V Gvineji, Sierri Leone, Liberiji in Nigeriji je po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije umrlo že 932 ljudi, od tega je bilo med 2. in 4. avgustom novih 45 žrtev. Število potrjenih okužb se je povečalo na 1.711.

Zaradi epidemije nepredstavljivih razsežnosti so se na kriznem sestanku v Ženevi srečali strokovnjaki WHO-ja, ki razpravljajo o odzivih na širjenje bolezni. Na dvodnevnem srečanju naj bi se dogovorili, ali bodo razglasili izredne zdravstvene razmere za ves svet.

Ameriška bolnika zdravijo z nepotrjenim zdravilom
Med okuženimi sta tudi Američana, ki ju zdravijo s poskusnim, sicer še nepotrjenim zdravilom, izdelanim iz tobaka.

V bolnišnico v Atlanti so v torek prepeljali 59-letno misijonarko Nancy Writebol, ki se je z ebolo, tako kot zdravnik Kent Brantly, okužila v Monrovii v Liberiji. Oba sta že v Liberiji dobila nekaj odmerkov zdravila ZMapp, poskusnega zdravila, ki je bilo do zdaj preizkušeno le na opicah. Brantlyjevo stanje se je že uro po prvem odmerku močno izboljšalo, Writebolova pa se, kot poroča BBC, na zdravilo ni odzvala tako dobro, vendar pa se je tudi njeno stanje izboljšalo. Zdravniki kljub izboljšanju stanja obeh niso želeli potrditi, da gre to v celoti pripisati zdravilu, ki ga je razvilo biotehniško podjetje iz San Diega.

Oba sta zdaj na zdravljenju v bolnišnici v Atlanti, kjer ju spremljajo specialisti infektologi, ni pa znano, ali bosta še prejemala ZMapp. Tja so ju odpeljali ločeno, saj je letalo, ustrezno opremljeno za prevoz, lahko prepeljalo le enega potnika, njun prevoz in zdravljenje pa sta stala dva milijona dolarjev.

Klinično testiranje omenjenega eksperimentalnega zdravila naj bi se po besedah direktorja Ameriškega nacionalnega inštituta za alergije in infekcijske bolezni Anthonyja Faucija začelo septembra. "Do sredine oziroma do konca leta 2015 bomo imeli nekaj cepiva, dovolj za cepljenje zdravstvenih delavcev, ki s tem, da skrbijo za okužene, tvegajo zelo veliko," je povedal Fauci.

Pri razvoju zdravila ZMapp sodelujejo tri podjetja, ameriška vlada in kanadska agencija za javno zdravje. "ZMapp je bil prvič uvrščen na kandidatno listo za zdravila januarja 2014 in še ni prejel potrdil, da je varen za ljudi. Zaradi tega ga je trenutno na voljo zelo malo," so v izjavi zapisali v podjetju Mapp Biopharmaceutical in ob tem dodali, da si prizadevajo, da bi pospešili vse postopke pridobivanja ustreznih dovoljenj za uporabo zdravila.

Biotehniška podjetja že desetletja proizvajajo monoklonska protitelesa, ki so večinoma glodavskega (mišjega) izvora, ameriško podjetje pa jih je razvilo iz tobaka, kar bi lahko pomenilo izjemen napredek pri zdravljenju, tudi zato, ker je tobak poceni. Monoklonska protitelesa so razvili v tovarni tobaka v podjetju Kentucky Bioprocessing, ki je pod okriljem tobačnega velikana Reynolds American.

Pri standardni metodi genskega inženiringa DNK vstavijo v bakterijo, mikrobi pa potem proizvajajo proteine, ki so potrebni v boju proti bolezni. Pri novem postopku so namesto bakterije uporabili rastlino: gen so vstavili v virus, s katerim so potem okužili rastlino tobaka. Virus se odziva kot mikrotrojanski konj in spremenjeni DNK prenese v rastlino. Okužene celice in gen, ki ga prenaša, začnejo potem tvoriti tarčni protein, potreben za boj proti eboli. Iz listov tobaka so strokovnjaki iztisnili izvleček, ga prečistili in nato uporabili kot serum pri okuženih Američanih.

Ebola se širi z okuženo krvjo in telesnimi tekočinami. Po statistiki trenutnega izbruha je virus usoden za od 50 do 60 odstotkov vseh okuženih. Inkubacijska doba virusa je od 2 do 21 dni.

Svetovna banka pa je za boj proti virusu v torek namenila 200 milijonov dolarjev.

Strah pred širjenjem bolezni je vse večji. Britanska letalska družba je zaradi nevarnosti ebole začasno pretrgala letalske povezave z Liberijo in Sierro Leone do 31. avgusta, s čimer se je pridružila dvema lokalnima letalskima družbama, ki sta to storili že pretekli teden.

O sumu na ebolo so poročali tudi iz več krajev v ZDA, vendar pa se je za zdaj izkazalo, da je šlo za lažni preplah. Vseeno so oblasti bolnike s sumom na ebolo osamile in uvedle stroge ukrepe.

V bolnišnicah v Sierri Leone namestili več sto vojakov
Vlada v Sierri Leone je v bolnišnice namestila več sto vojakov, s čimer želi zagotoviti osamitev obolelih in preprečevanje širjenja virusa. Svojci namreč obolele pogosto na silo in brez zdravniške privolitve odpeljejo iz bolnišnic. Oblasti so sicer danes prebivalce tudi pozvale, naj se kljub epidemiji izogibajo čezmerni uporabi klora, saj so se v državi že pojavila poročila o posameznikih, ki so raztopino s to strupeno kemikalijo spili ali se z njo umivali. "Ljudje bi se morali vrniti k tradicionalni higienski praksi umivanja rok z milom," so poudarili na ministrstvu za zdravje.