Foto: BoBo
Foto: BoBo

Po zadnjih razpoložljivih podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije je bilo 29. februarja v Sloveniji 142.877 odraslih in otrok brez splošnega zdravnika. V okviru spomladanskega razpisa specializacij, na katerega se lahko zdravniki prijavijo do 11. aprila, je za družinsko medicino razpisanih 70 mest.

Tudi urgentnih zdravnikov primanjkuje, v številnih zdravstvenih domovih po državi tako v ambulantah nujne medicine pomoči ob rednem delu v svojih ambulantah delujejo družinski zdravniki. Za urgentno medicino je sicer tokrat razpisanih 30 prostih mest za specializacijo.

Za pediatrijo je ob tem razpisanih 23 mest, za specializacijo interne medicine pa je prostih 18 mest. Po 14 prostih mest je razpisanih za specializacije iz intenzivne medicine, iz kardiologije in vaskularne medicine ter iz radiologije. Za anesteziologijo je razpisanih 12 mest, za ginekologijo in porodništvo 10, prav toliko tudi za psihiatrijo. Za vsako od drugih specialnosti je razpisanih do 10 mest.

Beović: Zagotoviti je treba predvsem ustrezne delovne razmere

Predsednica zdravniške zbornice Bojana Beović je pojasnila, da morda mladi zdravniki še bolj izrazito kot prejšnje generacije za napore, ki jih bodo vložili v izobraževanje in pozneje v obravnavo bolnikov, pričakujejo ustrezne delovne razmere. Zagotovitev takih razmer pa je moralna in etična dolžnost države, je poudarila. "Treba jih je na vsak način zadržati v državi in na tistih delovnih mestih, kjer jih najbolj potrebujemo," je dejala.

Zbornica ob tem opozarja, da je bilo na zadnjem razpisu zdravniških specializacij za nekatere zelo pomembne specialnosti razmeroma malo ali nič zanimanja. Med drugim so prazna ostala razpisna mesta za specializacije iz revmatologije in alergologije ter del mest za infektologijo.

Po specializaciji morajo zdravniki nekaj let ostati v javni zdravstveni mreži

Tako kot na zadnjem jesenskem je tudi na spomladanskem razpisu večji del razpisnih mest, 170, namenjenih tako imenovanemu nacionalnemu razpisu, 145 mest pa znanim izvajalcem zdravstvenih storitev, torej bolnišnicam in zdravstvenim domovom. V obeh primerih morajo zdravniki po koncu specializacije določeno število let ostati v javni zdravstveni mreži, vendar zdravniki na nacionalnem razpisu po opravljeni specializaciji niso vezani na izvajalca, pri katerem so jo opravljali.

Sorodna novica 53 tisoč odraslih je še vedno opredeljenih pri pediatrih

Če specializacijo opravljajo pri znanem izvajalcu, torej denimo v zdravstvenem domu, pa morajo zdravniki sprejeti njegovo ponudbo za prvo zaposlitev za enako časovno obdobje, kot je trajala specializacija. V primeru družinske medicine je to štiri leta.

Razlog za povečanje mest na nacionalnem razpisu gre najverjetneje iskati v lanskem spomladanskem razpisu zdravniških specializacij. Takrat se je namreč zgodil paradoks – v nekem trenutku je kazalo, da bo za kadrovsko podhranjeno družinsko medicino potreben izbirni postopek, saj se je velik del kandidatov prijavil na nacionalni razpis, kjer je bilo razpisano manjše število mest. Ministrstvo za zdravje je nato število mest pozneje spremenilo, izbirni postopek pa zato ni bil potreben.

Število mest na razpisu zdravniških specializacij na predlog ministrskega odbora za načrtovanje specializacij določi minister za zdravje, objavi pa ga zdravniška zbornica.