Spremljanje porabe zdravil je eno izmed pomembnih področij javnega zdravja ter prispeva k odgovornejšemu predpisovanju in uporabi zdravil in pripomore pri načrtovanju in spremljanju sistema zdravstvenega varstva, navajajo na NIJZ-ju. Foto: Reuters
Spremljanje porabe zdravil je eno izmed pomembnih področij javnega zdravja ter prispeva k odgovornejšemu predpisovanju in uporabi zdravil in pripomore pri načrtovanju in spremljanju sistema zdravstvenega varstva, navajajo na NIJZ-ju. Foto: Reuters

Po podatkih inštituta za javno zdravje (NIJZ) je vsak prebivalec Slovenije lani v povprečju prejel 8,63 recepta s predpisanimi zdravili v skupni vrednosti 250 evrov.

Največ receptov je bilo lani predpisanih za bolezni srca in ožilja, dobra četrtina vseh oz. 2.250 receptov na tisoč prebivalcev. Sledijo zdravila z delovanjem na živčevje, teh je bilo predpisanih slaba petina oz. 1.645 receptov na tisoč prebivalcev, in zdravila za bolezni prebavil in presnove, ki predstavljajo 13,5 odstotka vseh receptov oz. 1.166 receptov na tisoč prebivalcev.

V Sloveniji je bilo lani izdanih povprečno 8.673 receptov na tisoč prebivalcev. Največ receptov je bilo lani predpisanih v pomurski regiji, najmanj pa v osrednjeslovenski regiji. Pod slovenskim povprečjem po številu predpisanih receptov na tisoč prebivalcev so še gorenjska, goriška in obalno-kraška regija, druge regije pa so nad povprečjem.

Sedem odstotkov Slovencev prejemalo antidepresive

Med zdravili za bolezni srca in ožilja so največji delež zavzemala zdravila, ki se uporabljajo pri bolnikih s kroničnim srčnim popuščanjem. Pri zdravilih z delovanjem na živčevje so največji odstotni deleži v številu receptov pripadali analgetikom, podatki v okviru te skupine zdravil pa kažejo še, da so lani zdravniki antidepresive največ predpisovali v zasavski in goriški regiji, sledita koroška in pomurska regija. Povprečno je antidepresive prejemalo sedem odstotkov populacije.

V skupini zdravil za bolezni prebavil in presnove je bila najvišja poraba zdravil za kislinsko pogojene bolezni, predvsem zdravila za zdravljenje peptične razjede in refluksne bolezni. Največja poraba teh zdravil je bila zaznana v podravski in koroški regiji.

NIJZ je podatke o predpisanih zdravilih na zelene in bele recepte, kamor so vključili tudi porabo cepiv, pridobil iz baz podatkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), kamor jih pošiljajo lekarne. Podatke je objavil v posebni publikaciji o porabi ambulantno predpisanih zdravil v Sloveniji v letu 2018, ki jo dostopna na spletnih straneh NIJZ-ja.