Niti intenzivna telesna aktivnost ne more popolnoma preprečiti škodljivega vpliva sedenja. Foto: Pixabay
Niti intenzivna telesna aktivnost ne more popolnoma preprečiti škodljivega vpliva sedenja. Foto: Pixabay

Telesna nedejavnost vpliva na prevalenco kroničnih nenalezljivih bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen in rak, pa tudi na dejavnike tveganja zanje, kot so zvišan krvni tlak, zvišan krvni sladkor in debelost. Kronične nenalezljive bolezni tako predstavljajo skoraj polovico splošnega svetovnega bremena bolezni.

Tudi v Sloveniji, podobno kot v razvitih državah, narašča število prebivalcev s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi, ki so na prvem mestu po vzrokih smrti. Problematika je po oceni Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) zelo pereča, saj se bolezni, ki so povezane z neustrezno prehrano in telesno nedejavnostjo, pojavljajo že pri otrocih.

Raziskave po navedbah NIJZ-ja kažejo, da čas, ki ga preživimo sede, vpliva tako na splošno umrljivost kot tudi na umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni. Ker čas sedenja negativno vpliva na zdravje tudi pri posameznikih, ki dosegajo priporočila za telesno dejavnost, je pomembno, da poleg telesne dejavnosti tudi zmanjšujemo časa sedenja.

Stroka zato priporoča, da aktivnosti, ki jih opravljamo sede, prekinemo z drobnimi vložki gibanja, kot so vstajanje, pretegovanje, hoja in uporaba stopnic namesto dvigala. Nasploh lahko z aktivnim življenjskim slogom bistveno prispevamo k ohranjanju oziroma izboljšanju zdravja ter preventivno delujemo pred pojavom različnih zdravstvenih zapletov.

Po priporočilih Svetovne znanstvene organizacije (SZO) za doseganje večine koristi za zdravje pri odraslih zadošča izvajanje 150 minut vsaj zmerne telesne dejavnosti na teden ali 75 minut visoko intenzivne telesne dejavnosti na teden. To se lahko po pojasnilih NIJZ doseže z zmerno telesno dejavnostjo po 30 minut vsaj pet dni v tednu ali pa z visoko intenzivno telesno dejavnostjo po 25 minut vsaj tri dni v tednu.

Redno pešačenje in kolesarjenje
V večini primerov se to najlaže in najhitreje doseže z vsakodnevnim oziroma rednim pešačenjem in/ali kolesarjenjem. Vsaj dvakrat na teden se vsem starostnim skupinam priporoča tudi izvajanje vaj za krepitev večjih mišičnih skupin. Starejšim od 65 let in tistim, ki so slabše gibljivi, se dodatno priporoča izvajanje vaj za ravnotežje in preprečevanje padcev vsaj tri dni v tednu.

Številni zdravstveni domovi vsako leto okoli svetovnega dneva gibanja tradicionalno organizirajo brezplačna testiranja telesne pripravljenosti. Že tretje leto zapored pa bosta celjska območna enota NIJZ-ja in Planinsko društvo ZZV Celje v soboto organizirala medgeneracijski pohod na Brnico. Dogodek je povezan tako z dnevom gibanja kot 15. majem, mednarodnim dnevom družin.