Ob starejših so med ogroženimi zaradi visokih temperatur tudi kronični bolniki s srčno-žilnimi boleznimi, dihalnimi obolenji ali sladkorno boleznijo, pa tisti, ki so čezmerno prehranjeni in duševno bolni. Med ranljivimi skupinami so tudi delavci na prostem. Foto: BoBo
Ob starejših so med ogroženimi zaradi visokih temperatur tudi kronični bolniki s srčno-žilnimi boleznimi, dihalnimi obolenji ali sladkorno boleznijo, pa tisti, ki so čezmerno prehranjeni in duševno bolni. Med ranljivimi skupinami so tudi delavci na prostem. Foto: BoBo

Naravni proces staranja pri starejših oslabi tudi mehanizme adaptacije v telesu, je v izjavi za medije poudarila zdravnica Simona Perčič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Prav tako zaradi oslabljenega telesa ne čutijo toliko žeje kot mlajši, zato so zapleti zaradi vročine, kot sta dehidracija ali vročinska kap, pri njih pogostejši. Perčičeva je zato pozvala k skrbi za starejše, predvsem za tiste, ki so osamljeni. "Preverite njihovo stanje, pripravite jim tekočino, najbolje navadno vodo," je dejala. Odsvetovala pa je uživanje alkohola ali gaziranih pijač, saj telo dehidrirajo.

Nasploh pa Perčičeva v vročih dneh priporoča zadrževanje na hladnem. Umaknemo se lahko v naravo, v klimatiziran prostor, oblačimo pa se v lahkotna oblačila svetlih in naravnih materialov, kot sta lan in bombaž. "Ne pozabimo na klobuk. Ne sončimo se v urah, ko je pripeka najmočneje, to je med 10. in 17. uro," je svetovala. Če klimatske naprave nimamo, zračimo stanovanje zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, vmes pa stanovanje zatemnimo z žaluzijami ali ruletami.

Slovenija vstopa v prvi letošnji vročinski val

Vrtoglavica, zmedenost, glavobol in krči v mišicah

Simona Perčič je posebej opozorila na primere, ko pri nekom opazimo znake, kot so vrtoglavica, zmedenost, glavobol ali siljenje na bruhanje. Takrat ga takoj umaknemo v senco, pokličemo nujno medicinsko pomoč in ga hladimo do prihoda reševalcev. Enako ravnamo v primeru, ko nekdo dobi krče v mišicah. Če povišanje telesne temperature opazimo pri sebi, se prav tako umaknemo v senco oz. v hlad. Če se temperatura po pol ure ne zniža, se posvetujmo z zdravnikom, saj v času epidemije covida-19 lahko to pomeni tudi okužbo, je pojasnila.

Ob starejših so med ogroženimi tudi kronični bolniki s srčno-žilnimi boleznimi, dihalnimi obolenji ali sladkorno boleznijo, pa tisti, ki so čezmerno prehranjeni in duševno bolni. Posebej pa je med ranljivimi skupinami Perčičeva izpostavila delavce na prostem. Ti so zelo izpostavljeni soncu, obenem pa so fizično aktivni, kar poviša telesno temperaturo. Zato jim svetuje daljše odmore med delom, delodajalec pa naj jim zagotovi zaščitno opremo in dovolj pijače. Na delovišču naj bosta vedno vsaj dva delavca skupaj, da lahko v primeru težav drug drugemu pomagata, je še svetovala Perčičeva.

NIJZ: Vročinski val ogroža zlasti starejše