Vročinski val je vsako obdobje, dolgo tri dni ali več, ko povprečna dnevna temperatura preseže izbrani temperaturni prag. Foto: Reuters
Vročinski val je vsako obdobje, dolgo tri dni ali več, ko povprečna dnevna temperatura preseže izbrani temperaturni prag. Foto: Reuters

Temperatura se bo danes marsikje po državi dvignila nad 30 stopinj Celzija. Popoldne v hribovitem svetu ni popolnoma izključena kakšna kratkotrajna ploha ali nevihta. Tudi v petek, soboto in nedeljo bo sončno in vroče, na Agenciji za okolje (Arso) napovedujejo do 33 stopinj Celzija.

Vremenska napoved

Vremensko napoved lahko preverite tukaj.

Vročinski val je vsako obdobje, dolgo tri dni ali več, ko povprečna dnevna temperatura preseže izbrani temperaturni prag. V Sloveniji to za jugozahodni del države, ki ima sredozemsko podnebje, pomeni, da povprečna dnevna temperatura doseže ali preseže 25 stopinj Celzija, navaja Arso. Nižji deli osrednje in vzhodne Slovenije s celinskim podnebjem ta prag dosežejo s 24 stopinjami Celzija, višje ležeči predeli, ki imajo podnebje hribovitega sveta, pa pri 22 stopinjah Celzija.

Vsaj trije dnevi hude vročine že pomenijo vročinski napor, po treh dneh pa se lahko že začnejo pojavljati bolezenski znaki, ki jih povezujemo s hudo vročino, opozarja Arso. Vročino še težje prenašamo, ko imamo poleg visokih temperatur tudi visoko vlago.

Pozivi k ustrezni zaščiti

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) v teh dneh pozivajo k izogibanju soncu sredi dneva ter k uporabi zaščitnih krem. Sončnemu ultravijoličnemu (UV) sevanju smo izpostavljeni ne le med sončenjem, temveč tudi med vsakodnevnimi opravili, kot so hoja, kolesarjenje, pri vrtnarjenju in kakršnem koli delu na prostem. Na NIJZ-ju opozarjajo, da čezmerno izpostavljanje UV-žarkom lahko ima škodljive posledice na koži, v najhujšem primeru pa prevelika izpostavljenost lahko vodi do kožnega raka.

Kožni rak je najpogostejša oblika raka med ženskami in najpogostejši rak v Sloveniji na splošno, med moškimi pa je pojavnost tega raka takoj za rakom prostate. Letno v Sloveniji zaradi kožnega raka zboli več kot 3700 ljudi. O sumljivih spremembah na koži je treba čim prej obvestiti osebnega zdravnika. Redna in pravilna uporaba zaščitnih sredstev v prvih 18 letih lahko zniža pojav kožnega raka za 78 odstotkov.

Na NIJZ-ju zato priporočajo omejevanje izpostavljanja soncu med 10. in 17. uro, izbiro primernih oblačil in pokrival, zaščito oči in uporabo zaščitnih krem kot dodatne zaščite. Poleg tega dodajajo, da se soncu ne izpostavljamo namerno, da dnevno spremljamo napovedi UV-indeksa in da ne obiskujemo solarijev. Solariji so po njihovi oceni enako škodljivi kot izpostavljanje naravnemu soncu, UV-žarki v solariju pa še dodatno starajo kožo.

Najpogostejši vzrok za razvoj kožnega raka (melanoma) je pretirana izpostavljenost UV-sevanju sončnih žarkov. Foto: Reuters
Najpogostejši vzrok za razvoj kožnega raka (melanoma) je pretirana izpostavljenost UV-sevanju sončnih žarkov. Foto: Reuters

Različne stopnje zaščite

Predsednica Lekarniške zbornice Slovenije Darja Potočnik Benčič opozarja tudi na ustrezno zaščito pred soncem v obliki kakovostnih zaščitnih kemičnih izdelkov, saj "ni vsak izdelek z zaščitnim faktorjem primerna zaščita".

Zaščitni faktor do 15 je nizka zaščita, ki jo uporabljamo med krajšim izpostavljanjem soncu oz. zgodaj zjutraj ali pozno popoldne. Ko je naša koža že nekoliko porjavela, po njenem mnenju lahko uporabljamo srednjo zaščito (od 15 do 30). Najbolj univerzalna pa je zaščita od 30 do 50, ki je primerna za vsakodnevno zaščito. Potočnik Benčičeva je pojasnila, da najvišjo zaščito zagotavlja faktor 50+, ki ne prepušča sončnih žarkov, zato vitamin D takrat v našem telesu ne nastaja.

Poletje je tu