V torek so med 1399 opravljenimi testi na novi koronavirus odkrili 13 novih okužb: štiri v Ljubljani, dve v Moravčah in po eno v Kopru, Ravnah na Koroškem, Radovljici, Sevnici, Miklavžu na Dravskem polju, Ajdovščini in Ptuju.

V bolnišnici je zaradi covida-19 osem ljudi, nihče ni na intenzivni negi. Nihče zaradi koronavirusne bolezni ni umrl, kažejo podatki ministrstva za zdravje in NIJZ-ja.

V Sloveniji so do zdaj potrdili 1613 okužb, med moškimi 738 in med ženskami 875. "Vidimo lahko, da se je okužba v zadnjem mesecu prenesla na mlajše in srednje generacije, okužbe v starejših starostnih skupinah so v glavnem iz prvega vala," so zapisali pri Sledilniku, ki spremlja gibanje okužb.

Beovićeva kritična do odločitve vlade, da Hrvaško pusti na zelenem seznamu

V Mariboru, kjer so prav te dni odkrili novo žarišče okužb, in to med zdravniki, tokrat širjenja niso našli. Število potrjenih okužb z novim koronavirusom v enoti nujne medicinske pomoči mariborskega zdravstvenega doma tako ostaja pri sedmih, število odrejenih karanten pri 21. Več bo sicer znanega v prihodnjih dneh, ko bodo znani izidi novega kroga testiranj.

Doslej so v tej ustanovi identificirali stik s sedmimi okuženimi zdravniki enote nujne medicinske pomoči pri 29 hospitaliziranih pacientih in 31 zdravstvenih delavcih kliničnega centra. Testirali so jih na novi koronavirus in jih osamili.

"Paciente smo izolirali in bomo pri njih test, če bo hospitalizacija še trajala, ponovili četrti, osmi in štirinajsti dan od rizičnega stika. Zaposleni, ki so bili v tesnem rizičnem stiku, so v samoizolaciji in jih bomo testirali osmi in deveti dan od rizičnega stika," pojasnjujejo v UKC Maribor.

V Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor je bilo na covid-19 skupno testiranih 83 zaposlenih iz enote nujne medicinske pomoči, od tega je bilo 76 testov negativnih. Okuženih je torej po dosedanjih ugotovitvah še vedno le sedem zdravnikov, o katerih so poročali v torek.

Pri zaposlenih, pri katerih so bili testi negativni, bodo testiranje ponovili v četrtek in petek. "Po preučitvi novih dejstev epidemiološka služba NIJZ-ja še išče izvor okužbe, saj ne more potrditi vnosa okužbe iz Črne gore," ponavljajo v zdravstvenem domu.

"Znaki okužbe so lahko prikriti"

Zdravstveni strokovnjaki so na novinarski konferenci komentirali trend in dogajanje v zvezi z novim koronavirusom.

"Znaki okužbe z novim koronavirusom so lahko tudi prikriti. Ni nujno, da gre za znake okužbe zgornjih dihal, lahko je to driska, povišana temperatura ali splošno slabo počutje. Če imajo ljudje kakršne koli znake bolezni, naj se ne udeležujejo množičnih prireditev," je na tiskovni konferenci o zadnjih informacijah glede zamejevanja širjenja okužbe poudarila predstojnica NIJZ-ja Območne enote Novo mesto Bonia Miljavac.

"Ta drugi val ne bo kar nastal, ampak bomo k temu, da se bo razvil in kako bo obsežen, pripomogli sami," opozarja infektologinja Bojana Beović. Foto: Pixabay
Minister Gantar meni, da se je poti na Hrvaško bolje izogniti

Težava so sekundarne okužbe in neznani izvor

Vodja vladne strokovne skupine Bojana Beović je poudarila, da v Sloveniji ne predstavljajo več težave samo vneseni primeri, ampak tudi vsi tisti, ki so nastali kot sekundarni, torej, da so bolezen dobili od vnesenih primerov. Več imamo v zadnjih dneh tudi primerov, ki imajo neznan izvor. "To je tisto, kar nas posebej skrbi." Od konca maja nam število okužb hitro raste, zadnji teden dnevno nad 10, če se približamo številu 15, pa bo po besedah Beovićeve že alarm. Prav tako meni, da so podatki o tem, da novi koronavirus slabi, na trhlih temeljih, in na to ne bi računala.

Po njenih besedah moramo najti način življenja, ki nam bo omogočal, da živimo kar se da normalno, da si ne bomo povzročili prevelike gospodarske škode, ki bo vodila v revščino, na drugi strani pa, da preprečimo širjenje virusa. A kako? "Najprej je seveda treba pogledati, kaj je tisto, kar nas ogroža. V Sloveniji smo identificirali vprašanje meja, prehajanja ljudi čez meje, zlasti v zadnjem obdobju čez južno slovensko mejo. Potem druženja, tudi zasebna, pa prenosi v družinah, kar je najtežje preprečiti, in tudi prenosi na delovnih mestih, v dijaških domovih, v samskih domovih … To so vse tiste točke, ki so bile v zadnjem času problematične in so generirale potem nove in nove primere, od tega prvega, ki je bil vsaj na začetku vnesen," odgovarja infektologinja.

Če gledamo situacijo v Italiji za nazaj, takrat bi ne le Sloveniji, ampak tudi drugim državam pomagala zgodnja zapora meje z Italijo. Za nas Balkan zdaj predstavlja podobno situacijo, in se bojimo, da bomo z zaporo prepozni. Dnevno spremljamo, od kod prihajajo novi bolniki. Če se bo začelo to število vnesenih iz Hrvaške povečevati, bomo podobno kot za druge države predlagali spremembo režima.

Bojana Beović

Kaj lahko storimo? Nimamo zdravila, ki bi prekinilo epidemijo, nimamo cepiva, zato lahko samo preprečujemo prenos virusa. "Kot v mnogih zdravstvenih dejavnostih je tudi dejavnost javnega zdravja in epidemiologov kadrovsko podhranjena in tukaj lahko nastane težava," je dodala in se zavzela za uporabo aplikacije za zaznavanje stikov med ljudmi.

"Najbolj problematični so gostinski lokali. Imajo navodila, ki bi se jih morali držati – razmiki med mizami – a se tega ne držijo. Podobno je pri množičnih druženjih," pravi Bojana Beović. Pojasnila je tudi, da dokler je nošenje mask priporočeno, se ljudje tega ne držijo – podobno, kot je vidno pri cepljenih: pri tistih, ki so priporočena, je precepljenost nizka. Če so maske obvezne, se to veliko bolj upošteva.

13 novih okužb

Stroka se ne strinja z dvojnimi merili za Hrvaško

Na vladni svetovalni skupini so mnenja glede uvrstitve Hrvaške različna. Bojana Beović se ne strinja z dvojnimi merili glede obravnave Hrvaške. "Če merila imamo, jih je treba upoštevati." Po slovenskih merilih bi bila uvrstitev Hrvaške na rumeni seznam upravičena, ker so bili kriteriji izpolnjeni, a je treba pogledati širšo sliko. Če bi Hrvaško dodali na rumeni seznam, kamor bi glede na število okuženih na 100.000 prebivalcev spadala, bi s tem onemogočili prihod hrvaških turističnih gostov v Slovenijo, kar pa ne bi zajezilo širjenja bolezni, saj naj bi šlo predvsem za planince, ki ne hodijo tja, kjer je gneča, je dodala.

Stanje okuženih mariborskih zdravnikov stabilno, novih okužb niso odkrili

"Če bi se razmere poslabšale, bi bil naš predlog, da se kateri koli slovenski državljan iz Hrvaške ne more vrniti brez obvezne karantene," je še pojasnila. Vladni govornik Jelko Kacin pa je povedal, da je odločitev glede uvrstitve Hrvaške na rumeni seznam v rokah vlade. Poteka pa vsakodnevna strokovna izmenjava med vodilnimi epidemiologi Slovenije in Hrvaške.

Prav tako bo slovenska policija preverjala, ali je bila neka oseba registrirana ob prestopu meje na Hrvaško iz BiH-a ali Srbije. Ob tem je Kacin še opozoril, da je izjemno pomembno vročanje karantenskih odločb že na sami meji in da se nadzira upoštevanje teh odločb. A po njegovih besedah vročanje karantenskih odločb trenutno ne poteka primerno hitro.

Kako ravnati, če se odpravljate na Hrvaško?

Kako naj torej ravnajo ljudje, ki se odpravljajo na Hrvaško? "Če gredo v neko vasico, kjer bodo praktično sami ali pa samo s svojo družino, je možnost za okužbo majhna. Manjša kot recimo v večjem mestu v Sloveniji," odgovarja Beovićeva. Odsvetuje pa, da hodijo v velike turistične centre in se udeležujejo prireditev, kjer je gneča.

Pol leta v pasti novega koronavirusa