V kranjski porodnišnici se je v 62 letih obstoja rodilo skoraj 110.000 otrok, operiranih pa je bilo več kot 134.000 žensk. Foto: BoBo
V kranjski porodnišnici se je v 62 letih obstoja rodilo skoraj 110.000 otrok, operiranih pa je bilo več kot 134.000 žensk. Foto: BoBo
UKC Maribor: Flis dobil največ podpore
Odstop v porodnišnici z ostro kritiko politike
Nad dolgove Topolšice z novim posojilom?
Direktorica porodnišnice Kranj protestno odstopila
Odstopila direktorica porodnišnice Kranj

Direktorica Bolnišnice za ginekologijo in porodništvo Kranj Andreja Cerkvenik Škafar je s svoje funkcije protestno odstopila, saj je prepričana, da se jo skuša odstraniti, "ker je postala glasna".

"Seja sveta 27. februarja je bila zame skrajno žaljiva, saj je bila predlagana moja razrešitev, ki sem jo razumela kot politični mobing, in sicer z iskanjem nerealiziranih sklepov in z očitkom o nestrokovnosti poročila," je opozorila na posebni tiskovni konferenci in dodala, da ona ne more biti kriva za neustrezno zdravstveno politiko, ki vodi tudi do finančnih težav bolnišnic.

Skupna izguba kranjske porodnišnice trenutno znaša dva milijona evrov, za več kot 900.000 evrov pa je zapadlih obveznosti do dobaviteljev. Kumulativna izguba je narasla v zadnjih dveh letih, ker so začeli operirati s sodobnejšimi posegi, ki so izjemno slabo vrednoteni, a zelo pomembni za zdravje in hitro pooperativno okrevanje bolnic, je pojasnila.

"Ne bojim se naročene revizije sveta zavoda, saj sem v obdobju svojih treh mandatov delala pošteno in po svojih najboljših močeh," je dejala Škafarjeva, ki bi ji mandat potekel oktobra prihodnje leto. Kot je poudarila, z "mesta direktorice odhaja z dvignjeno glavo in občutkom, da je bilo v zadnjih 12 letih v času njenega vodenja v bolnišnici veliko narejenega".

Svet zavoda je med tremi kandidati za novega direktorja Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor izbral kirurga Vojka Flisa. Za zdajšnjega predstojnika oddelka za žilno kirurgijo na kliniki za kirurgijo je na tajnem glasovanju glasovalo sedem od desetih prisotnih članov sveta zavoda. Že v prvem krogu glasovanja je prejel odločnejšo podporo kot zdajšnji vršilec dolžnosti direktorja Janez Lavre ter vodja centra za odnose z javnostmi in marketing Janez Lencl.

Flis je na kirurški kliniki UKC Maribor zaposlen od leta 1983, prepričal pa naj bi z natančnim poznavanjem problematike kliničnega centra in predstavitvijo nekaterih izvirnih idej za reševanje nakopičenih težav.

Po potrditvi na svetu zavoda mora kandidatu dati zeleno luč še vlada. Novega direktorja je treba najti do sredine junija, ko vršilcu dolžnosti poteče mandat. Dolgoletni direktor Gregor Pivec je aprila lani odstopil po številnih pritiskih, predvsem zaradi neuspešnega reševanja težav zaradi pomanjkanja anesteziologov.


Nobene koristi ne vidi od združevanja
Meni, da združevanje uprav bolnišnic v tem času ne bo prineslo nobene dobrobiti, ne nasprotuje pa skupni gorenjski bolnišnici. "Vendar pa je najprej treba poskrbeti za korektno financiranje programov, kader in prostore, v katerih delujemo," je poudarila in dodala, da je poskušala s številnimi pozivi na ministrstvo, a ni bila uspešna. "Ko sem spet postala glasna, sem postala neželena, začeli so se izvajati pritiski in grožnje," je dejala.

"Sramota je, da v tretjem največjem slovenskem mestu zapira in ruši samostojnost peti največji porodnišnici v državi, da ozki interesi v ozadju prevladajo nad širšim javnim interesom in da ni ustrezno poskrbljeno za korektno financiranje ginekologije in porodništva ter da oskrba zdravih novorojenčkov ni plačana," je poudarila Škafarjeva in dodala, da verjame, da se bo to spremenilo.

Svet zavoda tudi sam razmišljal o njeni odstavitvi
S protestno odstopno izjavo Cerkvenik Škafarjeve se je seznanil tudi svet zavoda. O njeni dokončni razrešitvi in imenovanju vršilca dolžnosti bo svet razpravljal v torek.

Predsednica sveta Alenka Bradač je ob tem zavrnila očitke o političnih pritiskih. Kot je povedala po seji, je težava bolnišnice nedoseganje načrta in zastavljene realizacije programa. Ogroženo je normalno poslovanje bolnišnice in izplačilo plač, je opozorila Bradačeva. "Zaradi tega težkega likvidnostnega položaja smo člani sveta želeli od direktorice, da se usmeri v to, da bolnišnica realizira zadosti finančnih virov in racionalizira ter optimizira poslovanje, tudi s tesnejšim sodelovanjem s podobnimi ustanovami. Kljub večkratnim pozivom in opozorilom se to ni zgodilo," je povedala.

Zato so se, kot je dejala Bradačeva, v svetu zavoda morali pripraviti tudi na možnost, da bi direktorico odstavili iz poslovnih razlogov zaradi nedoseganja rezultata, čeprav to ni bil njihov prvenstveni namen. "Menili smo, da odstavitev niti ne bi bila najboljša rešitev, ker bi se potem ukvarjali z iskanjem novega vodstva, medtem pa bi zavod tonil v še slabši položaj," je pojasnila.

Ob tem je Bradačeva, ki je vodenje sveta zavoda prevzela februarja lani, zagotovila, da na direktorico politično nikakor niso pritiskali. "Vsa naša prizadevanja, vsi naši predlogi so bili za izboljšanje poslovanja," je dejala in poudarila, da so vsi argumenti strogo ekonomski in se niso vtikali v njeno strokovno delo.

Ministrstvo pravi, da ne stoji za nobenimi pritiski
Direktorja direktorata za zdravstveno ekonomiko na ministrstvu za zdravje Tomaža Glažarja odstop Cerkvenik Škafarjeve z mesta direktorice kranjske porodnišnice ne preseneča, saj je zavod pod njenim vodstvom že nekaj let posloval s primanjkljajem.

Glažar se je odzval tudi na njene navedbe, da so se nanjo začeli izvajati pritiski in grožnje, ko je postala glasna. Dejal je, da ne ve za grožnje, zagotovo pa se niso izvajali kakšni pritiski od ministrstva za zdravje.

Dejal je tudi, da se po vseh zavodih, kjer so končali s slabim poslovnim rezultatom, izvajajo revizije poslovanja. Ko bodo končane, bodo lahko tudi konkretno ukrepali. Ob tem pa je opozoril, da so direktorji zavodov tisti, ki se morajo pravočasno odzvati ob poslovanju, ne pa ministrstvo.

Zdravstvena dejavnost bo ostala na isti lokaciji
Ob tem je napovedal organizacijsko pripojitev kranjske porodnišnice k jeseniški bolnišnici, saj je v izjavi za medije pojasnil, da se je ministrstvo v resoluciji o nacionalnem načrtu zdravstvenega varstva 2016-2025 zavezalo k optimizaciji poslovanja bolnišnic. Na Gorenjskem že imajo primer dobre prakse z organiziranjem osnovne zdravstvene dejavnosti v okviru enega zavoda, po tem vzoru nameravajo tudi organizirati vodenje gorenjskih bolnišnic.

"Urejamo samo vodenje in upravljanje javnih zdravstvenih zavodov, medtem ko zdravstvena dejavnost ostaja na isti lokaciji," je dejal. Prepričan je, da bodo z novo organizacijo zagotovili varna delovna mesta, finančno stabilnost in razvoj kakovostnih zdravstvenih storitev za prebivalce.

Ministrstvo namerava isto storiti tudi v primeru Bolnišnice Topolšica, kjer je zaradi likvidnostnih težav pod vprašajem izplačevanje plač zaposlenim. To bolnišnico nameravajo poslovodno in organizacijsko pripojiti k celjski splošni bolnišnici. Dejavnosti za pripojitev po njegovih navedbah že potekajo in naj bi bile končane do konca junija.

Ali ima ministrstvo podobne načrte še s katero drugo bolnišnico, Glažar neposredno ni odgovoril. Je pa dejal, da razmišljajo o tem, da bi finančno najbolj prizadetim bolnišnicam sposobnejša in boljša vodstva ustvarila pogoje, da bi te bolnišnice nadaljevale svoje delo.

UKC Maribor: Flis dobil največ podpore
Odstop v porodnišnici z ostro kritiko politike
Nad dolgove Topolšice z novim posojilom?
Direktorica porodnišnice Kranj protestno odstopila
Odstopila direktorica porodnišnice Kranj