Za družinsko medicino se odloča vse manj specializantov. Foto: Pixabay

"Družinska medicina v Sloveniji ugaša," je opozorila zdravnica Tanja Petkovič, saj je kadrovski primanjkljaj družinskih zdravnikov vse večji. V zadnjem desetletju je specializacijo družinske medicine na leto povprečno končalo 31 zdravnikov, je povedala na skupščini Zdravniške zbornice Slovenije (ZZS). Za vzdrževanje sistema bi jih potrebovali 70, za razbremenitev dela v družinskih ambulantah pa 90 novih specialistov na leto, je pojasnila Petkovičeva. Spomnila je, da se je na zadnji razpis s 60 razpisanimi mesti prijavilo sedem specializantov.

Po njenem mnenju napovedani ukrep ministrstva za zdravje, ki da bo povečalo število razpisanih mest specializacij družinske medicine, pri reševanju težav ne bo prav nič pomagalo. Študenti medicine že pri spoznavanju dela v družinskih ambulantah vidijo nezadovoljne starejše kolege, ki so izgoreli, čustveno izčrpani in otopeli, številni tudi zapuščajo družinsko medicino.

Zdravniki: Namesto s pacienti se moramo ukvarjati z nepotrebno administracijo

Birokracija, administracija, papirji
Kot je še bilo slišati v ostrih razpravah, družinske zdravnike močno obremenjujejo administrativne zahteve Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki "se v zadnjih mesecih vrstijo kot neki maščevalni ukrepi, ki jemljejo čas za bolnika". Od upravljavcev zdravstvenega sistema bi pričakovali, da bodo zdravnike uporabili za strokovno delo, in ne administrativno, so še bili kritični zdravniki. "Cunami bolnikov se s primarne ravni že preliva v urgentne centre ter na sekundarno in terciarno raven," pa je na veliko število opredeljenih bolnikov opozorila zdravnica Mojca Pribernik. Ob tem so zdravniki s turistično obremenjenih območij opozorili tudi na priliv zdravniških obravnav turistov, dodatno pa družinske zdravnike obremenjujejo tudi druge naloge, kot so mrliško ogledna služba in dežurne ambulante. Družinski zdravniki morajo v kratkem času sprejeti številne strokovne odločitve brez možnosti strokovne konzultacije s kolegi in dodatnih diagnostičnih metod, so odgovorno naravo svojega dela še opisovali zdravniki. S podobnimi težavami se spoprijemajo tudi primarni pediatri in ginekologi.

Dvignimo glave in se uprimo delu po tekočem traku, ki je slabo za bolnike in za nas.
Igor Dovnik, Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije

Manj obremenitev, več denarja
Skupščina zdravniške zbornice je po večurni kritični razpravi sprejela več sklepov, s katerimi želijo izboljšati položaj družinskih zdravnikov. Med drugim so ministrstvu za zdravje, ZZZS-ju in vodstvu zbornice naložili pripravo ukrepov in spodbud za vstopanje mladih zdravnikov v družinsko medicino in ohranitev obstoječih zdravnikov v zdravstvenem sistemu. Prav tako predlagajo pripravo ukrepov za zmanjšanje obremenitev družinskih zdravnikov in finančne spodbude. Iz zdravnikovih nalog bi bilo po predlogu skupščine treba odstraniti administrativne obremenitve, pravila ZZZS-ja pa bi se smela spremeniti največ dvakrat na leto.

Predsednica zdravniške zbornice Zdenka Čebašek - Travnik je v uvodnem nagovoru skupščine ugotavljala, da se v tem mandatu zbornice delovne razmere za zdravnike niso izboljšale, "prej obratno". Opozorila je, da zakonodaja preveč razdvaja zdravniške vrste, ki jih bo za doseganje sprememb treba strniti. Tudi predsednik Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Igor Dovnik je pozval k enotnosti: "Dvignimo glave in se uprimo delu po tekočem traku, ki je slabo za bolnike in za nas."

Studio ob sedemnajstih o družinski medicini

Ministrstvo: Potrebujemo širši konsenz
Skupščine se je v imenu ministrstva za zdravje udeležila državna sekretarka Pia Vračko. Kot je dejala, se ministrstvo zavezuje, da bodo predstavniki zdravstva pri oblikovanju zdravstvenih politik partnerji, in ne samo sogovorniki ministrstva. Slovenski zdravstveni sistem je po besedah državne sekretarke za zagotavljanje oskrbe bolnikom zelo dober, potrebuje pa izboljšave pri delovnih razmerah za zaposlene. "Zadnja leta se vrtimo v okviru istih omejitev in ne zberemo poguma za ključne sistemske strukturne premike. Za to ni dovolj samo volja ministrstva, potreben bo širši družbeni konsenz," je še pozvala državna sekretarka.