Minister za zdravje Tomaž Gantar. Foto: MMC RTV SLO
Minister za zdravje Tomaž Gantar. Foto: MMC RTV SLO

V torek je TV Slovenija poročala o pripravi seznamov starostnikov v domovih za starejše, ki ob okužbi z novim koronavirusom ne bi bili deležni bolnišničnega zdravljenja: "Sumi o tem, da je ministrstvo za zdravje med epidemijo v domovih za starejše na hitro sestavilo seznam starostnikov, ki v primeru okužbe ne bodo deležni bolnišničnega zdravljenja, ne potihnejo."

Gantar: Pod takšen list se tudi sam podpišem

Minister za zdravje Tomaž Gantar je potrdil, da je državna koordinatorka za paliativo pripravila dokument, ki se uporablja za oceno zdravstvenega stanja nekoga, ki je že v domu in pred morebitno okužbo. Pod takšen list se tudi sam podpiše, je dejal. Ta list je vseboval tudi določilo o obveščanju svojcev, je poudaril.

"Vložni listi" na zalogo odločali, pri katerem starostniku zdravljenje ni utemeljeno

Če Zdravniška zbornica Slovenije ocenjuje, da je bilo kar koli narobe, naj opravi nadzor, je dejal.

"Morate vedeti, da gre v tem primeru za enostavno oceno zdravstvenega stanja nekoga, ki je že v domu, preden pride do neke morebitne okužbe. In glede na to, da se zdravniki menjajo, tudi v domovih in še posebej v času epidemije, jaz mislim, da je lahko predvsem samo pomoč zdravniku, da se bo lažje odločal, kako bo eventualno bolnika, pri katerem je prišlo do okužbe, zdravil. In tudi tu ima samo opcijo, v kolikor jo želi, da ima tudi možnost nekega konzilija."

"Mirno lahko rečem, da ni bilo niti naše navodilo niti nismo delali absolutno nobenih seznamov. Da pa glede tega lista, ki je bil tudi na televiziji prikazan, ta vložni list, pod njega se podpišem tudi jaz. Pripravila ga je državna koordinatorka za paliativo. Morate vedeti, da paliativa je del medicine po vsem svetu, to ni posebnost Slovenije. In pomeni tudi, dajmo reči, tudi dostojno poslavljanje od življenja, ker pač enkrat ta trenutek pride. In mislim, da je ta list korektno sestavljen. Nihče ga ni skrival, bil je javno objavljen, tako da ni nobena skrivnost. Absolutno so pa naša navodila bila jasna in nikogar v nobenem primeru niso pooblaščala, da bi kakršne koli sezname delal. Jaz še vedno trdim in upam, da je na ta način delo potekalo. Da pač zdravnik odloča, kdo potrebuje bolnišnico in kdo je tisti, ki je ne potrebuje."

Je pa tudi sam zaznal morebitno nepravilnost. "En tak formular sem videl, ki ga ni ministrstvo pripravljalo in se mi ne zdi korekten. Če to obstaja, potem bo potrebna ocena, zakaj in kdo je to pripravil. To moramo razčistiti, jaz se s tem strinjam."

Ocenil je še, da je ministrstvo v epidemiji delalo dobro. Delež umrlih v domovih za ostarele je primerljiv z drugimi državami, okužen je bil le dober odstotek oskrbovancev.

"Imam občutek, da to nekdo v politične namene dela in ravno paliativna medicina je tista, ki neko korektnost in dostojanstvo za človeka, ki odhaja, tudi predstavlja in brez zlorab na tak ali drugačen način. In mislim, da se ravno ti ljudje danes zlorabljajo. Najbolj mi je žal za svojce, ki imajo zaradi vsega tega verjetno določene dvome v vse postopke."

Na vprašanje novinarke, kako bo ministrstvo takšno dogajanje v prihodnosti preprečevalo, je Gantar odgovoril naslednje: "To je enotno navodilo, ki smo ga dali. Težko komentiram, zakaj ‒ če je prišlo ‒ nekje drugje, kako je neki koordinator lahko sestavil drugačno navodilo. Glede na to, da tudi z našega pooblastila za koordinatorje samo določeno, da zagotovijo ustrezno delovno silo, ustrezno pomoč zdravstvenega osebja in nič več kot to. Kako so si delo organizirali nekateri, očitno na načine, ki tudi zame niso v celoti sprejemljivi ... Mislim pa, da kljub vsemu do zlorab ni prihajalo."

"Seznamov absolutno ni"

Novinar je ministra povprašal, kdo je potem izdeloval te sezname. "Seznamov ni. Seznamov absolutno ni. Očitno gre za drugačno tolmačenje teh različnih obrazcev. Kot rečeno: z naše strani je bil pripravljen s pomočjo državne koordinatorke za paliativno medicino. Če bi šli po njem ‒ zame je to korekten obrazec ‒ in služi oceni bolnika, ko še ni bolan. Vedeti morate, da imamo opravka v povprečju z ljudmi, ki so stari 85 in več let. In če človeka vidiš samo v fazi hude okužbe, je težko njegovo stanje ocenjevati. Če imaš pa predhodno ocenjeno, katere bolezni ima, kakšno je njegovo funkcionalno stanje ‒ ne govorim o starosti ‒, kako je zmogljiv, kako se pogovarja, giblje, je bolnik z rakavo boleznijo, z napredovano npr. kronično ledvično boleznijo, je verjetno lažje odločati, ali mu bo intenzivno zdravljenje pripomoglo k boljšemu življenju ali ne. Temu pa je namenjena paliativna medicina. In še enkrat, to ni specialiteta ali posebnost Slovenije. To je enostavno del medicine v vseh razvitih sistemih in tisti del, ki zagotavlja tudi dostojno smrt."

Video: Posnetek Gantarjeve izjave za javnost

Zdravniška zbornica za sistemski nadzor

Zdravniška zbornica Slovenije je ministrstvu za zdravje že pred tedni predlagala odreditev sistemskega nadzora nad celotnim postopkom odločanja o ukrepih za zajezitev epidemije covida-19 v domovih za starejše, je povedala predsednica zbornice Zdenka Čebašek-Travnik.

Z obrazci, o katerih je poročala Televizija Slovenija in ki naj bi opredeljevali zdravstveno oskrbo oskrbovancev v domovih za starejše v času epidemije covida-19, je Čebašek-Travnikova seznanjena samo iz medijev. Objavljenih obrazcev po njenih besedah ni pripravilo ministrstvo za zdravje, ampak je to samo izdalo navodila, s katerimi pa v zbornici niso bili seznanjeni.

Informacije so zato pridobili od svojih članov, nato pa so se po sledi tega lotili pridobivanja tako dokumentacije kot zapisnikov nekaterih sestankov. Ko bodo imeli sestavljeno "približno sliko", jo bodo tudi predstavili javnosti, je napovedala predsednica zbornice.

Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Zdenka Čebašek-Travnik. Foto: BoBo
Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Zdenka Čebašek-Travnik. Foto: BoBo

Nekateri zdravniki odklonili sodelovanje v takšnih ocenjevanjih

Tokrat pa je že razkrila, da so nekateri zdravniki, ki ne želijo biti imenovani, odklonili sodelovanje v takšnih ocenjevanjih utemeljitve zdravljenja. A kot pravi, zdravnikov zdaj ne morejo predstavljati, ker so že takrat, ko so odklonili tako delo, "bili v nemilosti". "So bili zdravniki, ki so se še spraševali, čemu to in čemu na tak način, ampak stvari so šle po svoji poti," je opisala Čebašek-Travnikova.

Njena glavna kritika objavljenih obrazcev je, da ne vključujejo izražene volje bolnika ali svojcev. Ob tem je poudarila, da je v dokumentu ministrstva sicer nakazano, da je to treba vključiti, a v medijih objavljena obrazca tega nista vsebovala. "Če bi bili v zbornici o tem sproti obveščeni, bi to pri nas šlo v presojo odbora za pravno-etična vprašanja," je še dodala.

"Če je bil obrazec izpolnjevan neposredno ob bolniku, ko se je odločalo, in če so kontaktirali z bližnjimi, je to nekako razumljivo," je pojasnila. Gotovo pa je etično sporno, če so bili obrazci izpolnjeni "za zalogo", prav tako je sporno "uvrščanje teh ljudi na neke sezname".

Čebašek-Travnikova seznama z imeni starostnikov, ki bi jih zdravili v bolnišnici ali za katere zdravljenje ne bi bilo utemeljeno, sama ni videla, a iz zanesljivih virov ve, da so obstajali. Ali obstajajo še zdaj, pa ne ve.

O "seznamu odpisanih" v domovih za starejše je sredi maja poročal tednik Mladina. Kot je danes dejala predsednica zdravniške zbornice, jo je po objavi državna sekretarka na ministrstvu pozvala, naj zbornica zaščiti zdravnike, ki so bili imenovani v prispevku. "Tisti vikend sem državni sekretarki povedala, da dokler nimam dokumentacije, ne morem ničesar povedati, in da je zadeva tako široka, da bi bilo najbolje, da se naredi sistemski nadzor," je povedala Čebašek-Travnikova.

Bistvo sistemskega nadzora je odkrivanje anomalij, ki jih je treba popraviti, da se v prihodnje ne bodo ponavljale, je ob tem še poudarila Čebašek-Travnikova.

Sistemski nadzor je uzakonjen v zakonu o zdravstveni dejavnosti. Odredi ga minister, pristojen za zdravje, če obstajajo razlogi za sum, da so nastale nepravilnosti glede organizacije ali strokovnosti delovnega procesa ali nepravilnosti glede kakovosti in varnosti dela zdravstvenih delavcev, sodelavcev ali storitev pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti, je razvidno iz zakonskega določila. Postopek in način izvajanja sistemskega nadzora določi v sodelovanju s pristojnimi zbornicami oziroma strokovnimi združenji.

LMŠ pričakuje odstop Gantarja in Ciglerja Kralja

Poslanec LMŠ-ja Möderndorfer. Foto: TV Slovenija
Poslanec LMŠ-ja Möderndorfer. Foto: TV Slovenija

Opozicijske stranke LMŠ, SD, SAB in Levica od vlade terjajo pojasnila zaradi domnevnih seznamov, prav tako terjajo odgovornost v vladi.

Najostrejši so v LMŠ-ju, kjer pričakujejo odstop Gantarja in tudi ministra za delo, družino in socialne zadeve Janeza Ciglerja Kralja. Oba sta namreč odgovorna za to, da so taki obrazci nastajali, "saj sta bila oba vpletena v t. i. pravice do tega, ali bodo lahko starejši deležni zdravstvene oskrbe", je navedel poslanec LMŠ-ja Jani Möderndorfer. Na vprašanje, ali razmišljajo o interpelaciji, je odgovoril, da je to stvar dogovora.

Bojana Muršič (SD). Foto: BoBo/Borut Živulović
Bojana Muršič (SD). Foto: BoBo/Borut Živulović
Primož Siter (Levica). Foto: BoBo/Srdjan Živulović
Primož Siter (Levica). Foto: BoBo/Srdjan Živulović

Tudi v SD-ju so po besedah poslanke Bojane Muršič zaradi omenjenih obrazcev izjemno zaskrbljeni. "Glede na to, da je v domovih za starejše umrlo izjemno veliko starostnikov, to terja odgovore. Če se bo pokazalo, da so bile kršene ustavne pravice in tudi etični kodeks zdravnikov, je treba iskati odgovornost," je prepričana Muršičeva. Boji se, da se bodo tudi svojci starostnikov obrnili na politiko in še na koga drugega, saj so taka ravnanja nedopustna.

Poslanec Levice Primož Siter je v izjavi spomnil, da so v njihovi poslanski skupini na to problematiko že opozorili in zahtevali sejo pristojnih parlamentarnih odborov, kjer bodo glede omenjenih obrazcev zahtevali odgovore. Po njegovih navedbah je problem velik, saj da gre za nehumano akcijo vlade. Siter je opozoril, da so bile bolnišnične kapacitete takrat zapolnjene do približno ene tretjine, na drugi strani pa so bili polni domovi za starejše. Po podatkih Levice je šlo pri teh obrazcih za direktivo vlade, ki je šla prek konzilija do domov za starejše. Po Siterjevih ocenah gre v konkretnem primeru za odgovornost ministra za zdravje.

Alenka Bratušek (SAB). Foto: BoBo/Žiga Živulović jr.
Alenka Bratušek (SAB). Foto: BoBo/Žiga Živulović jr.

Tudi predsednica SAB-a Alenka Bratušek je informacije o obrazcih pospremila z oceno, da je to žalostno in nedopustno. "Pod to vlado je nemogoče očitno mogoče," je dodala. Spomnila je, da so v vladi ob poizvedovanju, ali informacije o omenjenih seznamih držijo, to ostro zavrnili. Po njenih besedah so bili upokojenci tarča prve vlade Janeza Janše in so očitno v tej krizi spet. "V Sloveniji je nedopustno vnaprej nekoga obsoditi, da ne dobi zdravstvene pomoči. Za to mora nekdo odgovarjati," je prepričana Bratuškova.

Cigler Kralj: O tem je odločala stroka, ki ji zaupam

Minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Cigler Kralj. Foto: BoBo
Minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Cigler Kralj. Foto: BoBo

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj je po objavi obrazcev zatrdil, da ne on ne ministrstvo nista dajala navodil glede zdravljenja. O tem je odločala zdravstvena stroka.

"Z vso odgovornostjo lahko zatrdim, da ne ministrstvo ne jaz nisva nikoli dajala nikakršnih navodil, koga naj se zdravi in kako. O tem je odločala izključno zdravstvena stroka, ki ji zaupam," je dejal Cigler Kralj, ki ne želi posegati v pristojnosti medicinskih odločitev.

Ob tem je poudaril, da so na ministrstvu za delo, ki je pristojno za domove za starejše, vedno sodelovali z ministrstvom za zdravje in kar najbolje izpolnjevali navodila glede preprečevanja širjenja virusa.

Verjame tudi, da so zdravniki in osebje v domovih za starejše dali vse od sebe, da so rešili in ohranili številna življenja. Njihov trud je preprečil črn italijanski scenarij, je prepričan minister.

Cigler Kralj je še pozval k preprečevanju širjenja strahu in ohranitvi dostojanstvenega spomina na vse, ki so se poslovili.

Del opozicije Kreka poziva k odstopu, Gantar o tem ne razmišlja

Novi direktor NIJZ-ja Milan Krek. Foto: MMC RTV SLO
Novi direktor NIJZ-ja Milan Krek. Foto: MMC RTV SLO

Nastop direktorja Nacionalnega instituta za javno zdravje Milana Kreka na nedavni novinarski konferenci vlade je naletel na številne kritike, med drugim so štiri opozicijske stranke pozvale k njegovi menjavi. Krek namreč na tiskovni konferenci na številna vprašanja ni odgovarjal vsebinsko, temveč je za pojasnila pozival, naj si pogledajo spletno stran NIJZ-ja.

Tudi Gantar je ocenil, da je nastop Kreka "šel v drugo smer" od razumljivosti in izčrpnosti. A minister je dodal: "Vsak med nami ima včasih slab dan, naredi kakšno napako." Ta napaka po mnenju ministra ni bila tolikšna, da bi zaradi tega zdaj razpravljali.

Člani odbora DZ-ja za zdravstvo iz vrst opozicijskih strank SAB, SD, Levica in LMŠ so na ministra Gantarja naslovili pismo, v katerem ga pozivajo k ukrepanju zaradi "neprimernega in nedopustnega ravnanja direktorja NIJZ-ja Milana Kreka na ponedeljkovi novinarski konferenci vlade".

"Izkazalo se je, da prvi mož vodilne institucije za varovanje javnega zdravja ne pozna lastnih navodil, smernice pa podaja nerazumno in zmedeno. Po naši oceni s tem ruši ugled in spodkopava strokovnost inštituta," so v pisni izjavi za javnost navedli v štirih opozicijskih poslanskih skupinah. Pobudo, da Gantarja pozovejo k ukrepanju, je sicer še trem opozicijskim strankam v torek poslal SAB.

Krek očitke zavrnil

Krek, ki pisma še ni prebral, je za Slovensko tiskovno agencijo očitke zavrnil. Pojasnil je, da ni pooblaščen za interpretacije ukrepov ministrstva za notranje zadeve niti za sklepe vlade, kar so ga novinarji spraševali v ponedeljek. "Lahko samo dajem pojasnila v okviru NIJZ-ja, ne morem komunicirati nečesa, kar ni v mojem področju," je poudaril. Dodal je, da ima dovolj političnih bojev na plečih NIJZ-ja.

Poziv za zamenjavo Kreka

Posnetek tiskovne konference, kjer je nastopil Krek