Foto: MMC RTV SLO

Na dolgotrajnem bolniškem dopustu, torej daljšem od 45 dni, je bilo konec septembra 25.000 ljudi. Zavod za zdravstveno zavarovanje je za nadomestila za plače zaradi bolniške odsotnosti še pred petimi leti, torej leta 2014, namenil dobrih 225 milijonov evrov, letos pričakujejo, da bo ta znesek višji za kar 70 odstotkov ali 160 milijonov evrov.

Imamo primere, ko hodijo v zadnjem stadiju raka še vedno delat, po drugi strani pa imamo ljudi, ki zaradi nekih ne zelo hudih težav ostajajo na bolniškem dopustu zelo dolgo.

Grega A. Sušnik, specialist za medicino dela

Martin Terglav se je na začetku septembra poškodoval v prometni nesreči, takoj je bil napoten na fizioterapijo, a bo na vrsti šele konec novembra. Vmes je dobil odločbo, da se mora vrniti na delo, še pred dokončano rehabilitacijo, a se je pritožil in zdaj bo na bolniškem dopustu, dokler ne opravi fizioterapije. "Rad bi šel čim prej delat, tako moram pa tri mesece doma čakati, tako rekoč ne morem ničesar delati," je povedal Terglav.

Poškodbe in zastrupitve so najpogostejši razlog za bolniške odsotnosti, sledijo jim kostno-mišična obolenja, bolezni dihal ter duševne in vedenjske motnje. Delodajalci pozivajo k skrajšanju čakalnih dob. "Da bodo lahko ljudje, ki potrebujejo oskrbo, čim prej okrevali. Po drugi strani pa naj se nadzoruje tiste, ki že danes vedo, da bodo v petek zboleli," je opozoril Marjan Trobiš, predsednik združenja delodajalcev.

Sam delodajalcu povem, naj jih čuva, on pa reče, dokler nimam papirja, bo delal tako, kot je treba.

O brezbrižnosti delodajalcev

Prilagoditev delovnih mest za starejše?

A delovna mesta bo treba prilagoditi starejšim zaposlenim. Specialist medicine dela opozarja, da je treba ukrepati že zgodaj. "Sam delodajalcu povem, naj jih čuva, on pa reče, dokler nimam papirja, bo delal tako, kot je treba," je brezbrižnost delodajalcev opisal Grega A. Sušnik, specialist za medicino dela, prometa in športa.

Delovni pogoji in motivacija zaposlenih so ključni. "Imamo primere, ko hodijo v zadnjem stadiju raka še vedno delat, po drugi strani pa imamo ljudi, ki zaradi nekih ne zelo hudih težav ostajajo na bolniškem dopustu zelo dolgo," je pojasnil Sušnik.

Dlje ko ostajajo na bolniškem dopustu, težje se vrnejo na delo, ugotavlja družinski zdravnik. "Premalo izkoriščamo možnost skrajšanega delovnega časa, recimo za štiri ali šest ur, meni se zdi, ko mi bolnik to omeni, da je to dober znak," je dejal Andrej Plut, družinski zdravnik.

In kaj na vse to pravijo na ministrstvu za zdravje? Odgovarjajo, da bo v prihodnje treba razmisliti o omejevanju bodisi višine nadomestila bodisi trajanja nadomestila za bolniški dopust. Tak predlog pa je v preteklosti že naletel na ostro nasprotovanje bolnikov z rakom.

Dolgotrajne bolniške burijo duhove