Milojka Kolar Celarc pred preiskovalno komisijo DZ-ja. Foto: DZ/Matija Sušnik
Milojka Kolar Celarc pred preiskovalno komisijo DZ-ja. Foto: DZ/Matija Sušnik

Milojka Kolar Celarc, ki je ministrstvo za zdravje vodila od septembra 2014 do septembra 2018, je pred poslanci poudarila, da se je ministrstvo "vmešalo" v reševanje težav otroške kardiologije, ker vodstvo in stroka UKC-ja v 12 letih nista znala ali nista želela rešiti problematike. "Naš edini cilj je bilo zagotoviti kakovostno in varno oskrbo otrok," je zagotovila.

Po njenih besedah je ministrstvo želelo priskočiti na pomoč vodstvu UKC-ja in je s tem namenom ustanovilo projektni svet. Dejala je, da je ministrstvo od generalnega direktorja Andraža Kopača in strokovne direktorice Marije Pfeifer dobivalo sporočila, da je stanje otroške kardiologije dobro, obenem pa so iz stroke prihajala opozorila, da je program "nestabilen". Vlada je zato decembra 2017 ustanovila Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni.

"Ustanovitev samostojne organizacijske enote je bila edina možna in tudi dobra rešitev," je dodala. Zanikala je, da je ministrstvo od vodstva UKC-ja zahtevalo, naj ne razreši tedanjega strokovnega direktorja pediatrične klinike Rajka Kendo, se je pa po njenih besedah zavzelo za razrešitev Kopača in Pfeiferjeve, saj nista bila sposobna rešiti težav otroške kardiologije.

Marija Pfeifer in Andraž Kopač, takratna strokovna direktorica UKC-ja in generalni direktor UKC-ja. Foto: BoBo
Marija Pfeifer in Andraž Kopač, takratna strokovna direktorica UKC-ja in generalni direktor UKC-ja. Foto: BoBo

Pfeiferjeva, ki je tudi pričala pred komisijo, je Kolar Celarčevi očitala, da je kot ministrica pritiskala na vodstvo UKC-ja Ljubljana in nazadnje izsilila tudi njegovo razrešitev. Kritična je bila tudi do načina, kako se je ministrstvo lotilo projekta Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni.

Funkcijo strokovne direktorice UKC-ja je Pfeiferjeva sicer opravljala od decembra 2015 do januarja 2018, pred tem je bila nekaj časa tudi v. d. strokovne direktorice. Med pričanjem je zanikala oceno Kolar Celarčeve, da je bil center za obravnavo otrok in odraslih s srčnimi napakami, ki ga je ustanovilo vodstvo UKC-ja, le virtualni center, ki nikoli ni deloval.

"Naš edini cilj je bilo zagotoviti kakovostno in varno oskrbo otrok," je trdila nekdanja zdravstvena ministrica. Foto: DZ/Matija Sušnik

NIOSB kot "totalna farsa"

Trditev Kolar Celarčeve, da je ministrstvo s projektnim svetom pomagalo vodstvu UKC-ja, pa je označila za "totalno farso". Po njenih besedah je bil svet namenjen zgolj temu, da se ljubljanskemu UKC-ju vzame otroška kardiologija in se ustanovi NIOSB. Ponazorila je, da sta se z generalnim direktorjem UKC-ja Kopačem na sestankih sveta "počutila kot peto kolo", kar se je nato pokazalo z njuno razrešitvijo.

Pfeiferjeva je oporekala tudi zagotovilu Kolar Celarčeve, da ni zahtevala Kendove razrešitve. Po njenih besedah je namreč ministrstvo sklicalo sestanek, ki je služil le triurnemu prepričevanju nje in Kopača, da velja Kendo pustiti na položaju. "Del motiva za ustanovitev NIOSB-ja pa je bilo tudi spoznanje, da je treba nekaj narediti za volivce," je še bila kritična.

Sicer je del pričanja Pfeiferjeve pred preiskovano komisijo potekal za zaprtimi vrati. Na odprtem delu seje je namreč nakazala, da je do pritiskov na vodstvo UKC-ja prihajalo tudi pri načrtovanju investicij v medicinsko opremo.

Milojka Kolar Celarc pred preiskovalno komisijo