Lani je bila v parlamentu zelo obsežna razprava o izvajanju transplantacijske dejavnosti v Sloveniji in takrat je stroka opozorila, da imamo veliko nesorazmerje med potrebami po presaditvi organov in razpoložljivimi organi, je za MMC pojasnil Požun. "Organov je veliko manj, kot bi jih potrebovali. Funkcija državnega sveta pa je, da interese posameznih področij - sam prihajam iz zdravstva - prenašamo v zakonodajo. Po posvetih in sestankih, pri katerih je sodeloval tudi Slovenija Transplant, ki je strokovno utemeljil stvari, smo začeli iniciativo, da se spremeni zakon o odvezemu organov za namen presaditev, tako da se uvede domnevna privolitev."

Zdaj imamo namreč uveden register za darovalce, torej če želimo biti darovalci, moramo podpisati privolitev. Zakon sicer po Požunovih besedah zelo nejasno govori o domnevni privolitvi, kar pa nikoli ni zaživelo, saj stroka tega ni mogla izvajati. Nov sistem pa so zastavili tako, da smo vsi državljani, ki imamo stalno bivališče v Sloveniji, mogoči darovalci, če ustrezamo strokovnim kriterijem. Zdaj se je preverjala volja svojcev, ali dovolijo odvzem organov umrlega bližnjega, po novem pa se upošteva volja umrlega, dodaja naš sogovornik.

Svoje želje zaupajte osebnemu zdravniku
Vsak bo imel seveda tudi možnost, da zavrne darovanje organov po smrti. Če ne želi biti darovalec, to pove osebnemu zdravniku in zdravnik njegovo voljo vpiše v register prek sistema novih kartic zdravstvenega zavarovanja. Do teh podatkov ima dostop samo zdravnik, zato tudi spremembo svoje odločitve vedno poveste njemu. Požun namreč pojasnjuje, da ko so se pogovarjali z ljudmi, jih je veliko dejalo, naj jim kar odvzamejo organe po smrti, a ko so izvedeli, da je za to treba iti po posebno kartico in izpolniti obrazec, so večkat odvrnili, da se jim s tem ne da ukvarjati.

Svojci bodo lahko povedali, če umrli tega ni želel
Ali ste darovalec ali ne, bodo v donorski bolnišnici lahko izvedeli šele po vaši smrti. Sistem tako postaja še bolj zatesnjen, saj se je zdaj že vnaprej vedelo, kdo je darovalec, ker je imel pri sebi kartico darovalca. Če bodo spremembe zakona sprejete v državnem zboru, bodo z zakonom uvedli tudi t. i. pojasnilni zagovor, ki ga mora zdravnik opraviti s svojci v donorski bolnišnici.

"Pojasni jim razlog smrti, pove jim tudi, da na primer njihov svojec ni v registru proti darovanju. Če je primerni darovalec, jih o tem obvesti, oni pa lahko povedo, da njihov sorodnik tega ni želel, saj je to večkrat povedal. Svojci torej lahko povedo voljo možnega darovalca, ne pa svoje volje. Odvzem se ne bo opravil, če svojci utemeljijo nasprotovanje umrlega," zagotavlja državni svetnik. Hkrati pa tako stroka tudi dobi informacije o zdravstvenem stanju umrlega. Razgovor mora biti opravljen v zelo kratkem času, saj morajo organe odvzeti čim prej.

Razpoložljivost organov večja za 20 %
Takšen sistem imajo tudi v Avstriji, Belgiji, na Češkem in na Hrvaškem. In po izkušnjah iz tujine pričakujejo, da bi bila razpoložljivost organov večja za 20 odstotkov.

Zdaj je za darovanje treba izpolniti obrazec
Trenutno vsak posameznik, ki želi biti darovalec organov po svoji smrti, podpiše poseben obrazec in pridobi kartico darovalca, njegova volja pa je lahko zapisana tudi na kartici zdravstvenega zavarovanja. Ti podatki na kartici so dostopni izključno zdravniku transplantacijskemu koordinatorju, ki je v vsaki bolnišnici odgovoren za področje darovanja po smrti. Zapis na zdravstveni kartici lahko odčita po smrti posameznika s posebnim računalniškim programom le z uporabo za to določene profesionalne kartice, zagotavljajo v Slovenija Transplantu.

Po odstranitvi organov ostane le zašita rana
Po smrti lahko od darovalca sicer odvzamejo ledvici, srce, pljuča, trebušno slinavko, tanko črevo. Od tkiv pa roženici, kosti, sklepe, vezi, kožo, srčne zaklopke in žile. Vse to seveda, če so organi in tkiva zdravi. Organe odstranijo kirurško, po tem pa ostane na truplu le zašita in z gazo prekrita rana. Ob odvzemu tkiv, kot so kosti in roženici odvzeti del nadomestijo s protezo. Tudi po darovanju se od pokojnika lahko poslovijo ob odprti krsti.

Podatki o presaditvah organov mrtvih darovalcev v letih od 1970 do 2009 (vir: Slovenija Transplant):

Zgodovina transplantacijske dejavnosti v Sloveniji po letih (vir: Slovenija Transplant):