Redna januarska seja DZ-ja. Foto: MMC RTV SLO/Gorazd Kosmač
Redna januarska seja DZ-ja. Foto: MMC RTV SLO/Gorazd Kosmač
Pahor začel neuradne pogovore, uradni sledijo prihodnji teden

Državni zbor je na redni januarski seji izvedel tretjo obravnavo predloga za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in ga z 51 glasovi proti zavrnil. Za zakon je glasovalo 32 poslancev, štirje poslanci pa so se vzdržali.

ZA: LMŠ, SD in Levica

V skladu z napovedmi so zakonski predlog podprli v LMŠ-ju, SD-ju in Levici. Koordinator Levice Luka Mesec nov poskus ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja napoveduje še v tem mandatu DZ-ja "Nismo vrgli puške v koruzo. Bitka je izgubljena, vojna se šele začenja," je dejal po seji DZ-ja, na kateri je ta poskus propadel. "Danes se je pokazalo, kdo je kdo, kdo kje stoji, kdo brani javni interes, kdo brani zavarovalnice. Na žalost tudi po 17 letih, čeprav smo na pobudo Levice zakon o ukinitvi dopolnilnega zavarovanja uspeli prvič vsaj pripeljati do obravnave v DZ-ju, ukinitev ni uspela," je dodal Mesec. Vodja poslancev LMŠ-ja Brane Golubović pa meni, da so koncu odigrali svojo igro lobiji in zavarovalnice.

Proti: SDS, NSi, SMC, DeSUS, SNS, SAB

Napovedi so se držali tudi v SNS-u, SMC-ju, SDS-u, NSi-ju in DeSUS-u ter glasovali proti. V SAB-u, kjer so sicer napovedali podporo predlogu, pa se svoje napovedi niso držali, saj sta dva poslanca glasovala proti, dva pa sta se vzdržala. Maša Kociper iz SAB-a je dejala, da sta ta dva glasova proti posledica nejasne situacije po padcu amandmajev in da to ne pomeni, da je nastala nova koalicija.

Kot so skozi razpravo ves čas kazala stališča poslanskih skupin, zakonska rešitev ni prepričala večine poslancev. Po mnenju Dejana Židana lahko današnje glasovanje o tej noveli pokaže na nastajanje nove politične skupine v DZ-ju. Spomnil je, da se bodo poslanci danes najprej seznanili z odstopom predsednika vlade Marjana Šarca, koalicije v DZ-ju pa da ni več. Tako se bodo stranke, kot pravi, postavile na nova mesta in bo glasovanje o ukinitvi dopolnilnega zavarovanja glasovanje o tem, v kateri politični skupini se posamezna stranka vidi v prihodnje.

Zakonu, ki bi ukinil dopolnilno zdravstveno zavarovanje, je nasprotovala večina poslancev. Foto: MMC RTV SLO
Zakonu, ki bi ukinil dopolnilno zdravstveno zavarovanje, je nasprotovala večina poslancev. Foto: MMC RTV SLO

Številni nasprotniki

Branko Simonovič je med razpravo pojasnil, da v DeSUS-u vztrajajo pri presoji, da novela ne prinaša pravega načina ukinitve dopolnilnega zavarovanja. Po njegovih besedah jih niso prepričala niti vložena dopolnila. Opozoril je, da bi se bilo treba sprememb zdravstvenega zavarovanja lotiti v navezi z ureditvijo dolgotrajne oskrbe, kar pa se v tem primeru ni zgodilo. Dodal je, da jih v DeSUS-u skrbi, kaj bo morebitno sprejetje novele pomenilo za zdravstveno blagajno in za državni proračun.

Proti noveli so se izrekli tudi v poslanski skupini koalicijskega SMC-ja, za katero do nedavnega še ni bilo jasno, ali bo predlog podprla. Po besedah Janija Möderndorferja sicer podpirajo ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, a je razlog za njihovo odklonilo stališče v tem, da novela sploh ne odpravlja dopolnilnega zavarovanja, ampak le prenaša dajatev z enega na drug naslov, pri tem pa tudi terja, da se na široko odprejo proračunska vrata, je opozoril. Poudaril je, da stališče SMC-ja nikakor ne pomeni napovedi nove koalicije, kot želijo nekateri prikazati.

Igor Zorčič (SMC). Foto: DZ/Barbara Žejavac
Igor Zorčič (SMC). Foto: DZ/Barbara Žejavac

Do zakonske rešitve so zelo kritični v SDS-u. "Dopolnilnega zavarovanja ne ukinjate, ampak preoblikujete v pavšalni prispevek," je poudarila poslanka Jelka Godec. Novela v zdajšnji obliki prinaša enak prispevek za vse, čemur se je predlagatelj želel izogniti, zato se Godčeva tudi sprašuje, kako to, da ga bodo v Levici podprli. Strinja se, da bi ukinitev dopolnilnega zavarovanja morala spremljati progresivna lestvica, a ne v taki obliki, kot jo predlaga SD. Opozorila je tudi na različne izračune, ki so spremljali nastajanje novele, in na to, da se za bolnike ne bo spremenilo nič, razen da bodo za zdravstvo plačevali še več.

Iva Dimic (NSi) je napovedala, da njihova poslanska skupina ne bo podprla niti vloženih dopolnil niti novele kot celote. Po njenih besedah novela ne ukinja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ampak le uvaja obvezni pavšalni znesek, ki bo namesto h komercialnim zavarovalnicam šel k Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Opozorila je, da se novela loteva pomembnih sprememb, ki bi terjale širok družbeni konsenz, ki pa v tem primeru ni dosežen.

Predlogu nasprotujejo tudi v SNS-u. Poslanec Dušan Šiško je spomnil na svoje pozive ob prejšnjih obravnavah novele, naj počakajo na vladni predlog. "Zagotovo ga ne bomo podprli, ker ne želimo novi vladi takoj naprtiti nekega ogromnega dela," je napovedal.

Novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, za katere obravnavo imajo poslanci na voljo skoraj sedem ur, je v DZ vložila Levica, a je koalicija nato predlog preoblikovala z uvedbo obveznega pavšalnega prispevka 29 evrov mesečno. V LMŠ-ju so pred tretjo obravnavno vložili dopolnilo za dvig prispevka na 32 evrov. Potem ko so v drugi obravnavi umaknili varovalko, da bi morebitne primanjkljaje v zdravstveni blagajni kril proračun, pa zdaj želijo vrniti tako določilo.

Dopolnilno zdravstveno zavarovanje ostaja. Ukinitev so podrple zgolj tri stranke - LMŠ, SD in Levica. Foto: BoBo
Dopolnilno zdravstveno zavarovanje ostaja. Ukinitev so podrple zgolj tri stranke - LMŠ, SD in Levica. Foto: BoBo

Podporniki

Po pričakovanjih so podporo zakonskemu predlogu, ki ukinja dopolnilno zdravstveno zavarovanje, v tretji obravnavi napovedali v koalicijskih strankah LMŠ, SAB in SD ter Levici.

V Levici bodo zakon kljub preoblikovanju njihovega predloga podprli, saj bodo do uveljavitve zakona leta 2021 imeli skoraj leto časa za dogovor, kako poskrbeti za pravično ureditev financiranja, je napovedal koordinator Levice Luka Mesec. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje je označil za najbolj nepravičen davek v državi zaradi enake višine plačila za vse, ki po žepu najbolj udari tiste z najnižjimi dohodki. "Pravičnost se lahko uredi samo, če se ta prispevek spremeni v tako obliko, da ga bomo bodisi vsi plačevali po enakem odstotku bodisi glede na dohodke," je pojasnil.

Poslanec LMŠ-ja Robert Pavšič je prepričan, da so pomisleki o predlogu odveč, saj da je novela zakona z njihovimi dopolnili, s katerim so sledili predlogom Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, v praksi izvedljiva. Pred tretjo obravnavo so namreč vložili dopolnilo za dvig prispevka na 32 evrov in določilo, da bi morebitne primanjkljaje v zdravstveni blagajni kril proračun.

Vloga proračuna je po Pavšičevih besedah "zgolj skrajna varovalka za nepredvidljive situacije". "Vsakršno glasovanje proti našim dopolnilom bomo razumeli kot glasovanje proti ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja," je poudaril. Dodal je še, do bodo s podporo predlogu postavili tudi dobre temelje in olajšali pot uvedbi solidarnostne lestvice, ki da za LMŠ ni bila nikoli vprašljiva.

Šarec: Bertoncljevo opozorilo glede varovalke nas ne bo ustavilo

Poslanci SAB-a bodo podprli tako novelo kot večino dopolnil, je napovedala Maša Kociper. Pri tem je poudarila podporo dopolnilu LMŠ-ja, ki pavšalni prispevek določa pri 32 evrih. Po njenih besedah gre namreč za vprašanje finančne vzdržnosti zdravstvenega sistema. Poudarila je, da v SAB-u zakonski predlog razumejo kot prvi korak k ukinitvi dopolnilnega zavarovanja in k pravičnejšemu sistemu. Okrcala je tudi prvotni predlog Levice kot le delno premišljen in finančno nevzdržen.

V SD-ju, ki tudi v tretji obravnavi poskuša s svojim predlogom solidarnostne lestvice za plačevanje prispevka, poudarjajo, da so za odpravo dopolnilnega zavarovanja in da bodo noveli zato podprli. Ob tem po besedah poslanke Bojane Muršič vztrajajo, da ga je treba nadomestiti s pravičnim, solidarnim in vzdržnim sistemom. Zato je tudi ob novonastalem političnem položaju poslanske kolege pozvala, naj podprejo njihovo dopolnilo, po katerem bi posameznik plačeval obvezno dajatev glede na svoje prihodke, med katere so vključeni tudi kapitalski dohodki. Prispevek bi bil med 10 in 150 evri mesečno. Podpora temu dopolnilu je sicer malo verjetna.

Kamen, ob katerega se je spotaknil LMŠ

Vprašanje ukinitve je bilo vroč kostanj že vrsto mandatov, vse od preloma tisočletja. Tokratni predlog odprave dopolnilnega zavarovanja, ki je bilo uvedeno leta 1992, pa je prišel najdlje v parlamentarnem postopku. Prav zaradi tega predloga je prišlo do nesoglasij znotraj vladne ekipe LMŠ-ja in odstopa finančnega ministra, temu pa je sledil še odstop predsednika vlade.

Predlog novele je v parlamentarni postopek vložila Levica. V prvotni različici so predlagali, da bi sredstva, ki se zdaj zbirajo v okviru dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, prenesli v obvezno zavarovanje. Ob tem so predlagali tudi dvig prispevnih stopenj in nov prispevek na kapitalske dohodke. A je koalicija predlog nato preoblikovala z uvedbo obveznega pavšalnega prispevka v višini 29 evrov mesečno.

Dopolnila, s katerimi bi ta prispevek dvignili na 32 evrov in ob pomanjkanju sredstev zagotovili kritje iz proračuna, tako danes niso bila sprejeta.

Minister Šabeder poslancem pomahal s predlogoma zakonov

Tudi minister Šabeder je pripravljal odstop. Foto: BoBo
Tudi minister Šabeder je pripravljal odstop. Foto: BoBo
Ukinitve dopolnilnega zavarovanja ne bo

Minister za zdravje Aleš Šabeder je na seji DZ-ja poudaril, da ukinjanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja podpira, a mora biti to vzdržno. Prav tako vztraja, da je to treba urediti celostno z zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki jim ga je skupaj z zakonom o dolgotrajni oskrbi uspelo pripraviti na ministrstvu.

Šabeder je spomnil, da je ves čas vztrajal pri proračunski varovalki, ker ne želi in noče ogroziti financiranja zdravstvenega sistema. "Ob hitrih parcialnih potezah je proračun za zagotavljanje kritja stroškov ob morebitni krizi minimalna varovalka, da se financiranje ne zruši," je poudaril.

Še vedno vztraja tudi pri tem, da je vprašanje ukinitve dopolnilnega zavarovanja treba urediti celostno z zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, kar so na ministrstvu ves čas ponavljali in ves čas tudi pripravljali. "To je krovni zakon, zdravstvena reforma," je z zakonskim predlogom ministrstva v roki dejal zbranim poslancem v DZ. Kot je pojasnil, predlog predvideva odpravo dosedanjega sistema dopolnilnega zavarovanja in nadomestitev z obvezno dajatvijo, vendar "nadzorovano in predvsem celovito".

Predlog ministrstva zato poleg tega zajema tudi področja prispevnih stopenj in prispevnih osnov, pa tudi obseg in vsebino pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ter postopke za njihovo uveljavljanje. Prav tako ureja univerzalnost in dostopnost zdravstvenega zavarovanja, odnose med plačnikom in izvajalci zdravstvene dejavnosti, vlogo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pa bi spremenil v vlogo aktivnega kupca.

Po Šabedrovih besedah v predlogu manjkajo še nekatere politične odločitve, ki bi jih usklajevali s koalicijo, na primer omejitev o času in višini nadomestila za čas zadržanosti z dela zaradi bolezni, načinu opravljanja in vodenja ZZZS-ja ter o morebitni prevetritvi košarice pravic.

"Pred plazom kritik, ki bodo sledile zdaj in ves čas do oblikovanja nove vlade, naj le še povem, da če iščete v zakonu podobnosti s predlaganimi spremembami pred leti, jih boste zagotovo tudi našli. Zakone namreč piše stroka," je poudaril Šabeder. Po njegovih besedah za večino sprememb ne bi smelo biti pomembno, kdo in čigav je minister za zdravje.

Na ministrstvu so v večini pripravili tudi zakon o dolgotrajni oskrbi. Če Šarec ne bi odstopil, bi se o njem v naslednjih tednih pogovarjali na koaliciji, Ekonomsko-socialnem svetu in v javni razpravi. Predlog po besedah Šabedra predvideva sistem pravic za vse, ki bodo zaradi poškodb, starosti, bolezni, oslabelosti v daljšem časovnem obdobju odvisni od drugih.

"Tudi tukaj bi se morali naslanjati na stroko in držati skupaj, ne pa, da se je že pred obravnavo zgodil napad, tudi predvsem tistih, ki so imeli možnosti in vzvode, da zakon pripravijo," je bil kritičen minister vlade v odstopu, ki bo do oblikovanja nove opravljala tekoče posle.

Šabeder je v ponedeljek po odstopu premierja Šarca in ministra za finance Andreja Bertonclja za STA pojasnil, da je Šarcu pred dobrimi 14 dnevi tudi sam podal bianko odstopno izjavo. S položaja bi odšel takoj po predložitvi teh sistemskih zakonov. Kot je dejal, ni več videl poti naprej, saj "dirigent z zvezanimi rokami težko vodi ansambel".