Najverjetneje se vsaka pisarna, v kateri dela več ljudi, podobno kot MMC-jeva redakcija, deli na dva tabora: na tiste, ki menijo, da prepih škoduje zdravju, in na tiste, ki se zanj ne zmenijo. V poletnih mesecih se razpravam o prepihu pridružijo modrosti o škodljivosti klimatske naprave, v zimskih pa strah pred premikajočim se mrzlim zrakom, ki naj bi povzročal prehlade in še številne resnejše bolezni. Menda še star pregovor pravi, da na prepihu tudi rožica oveni.
Zaradi prepiha in klimatske naprave ne moremo dobiti revme
Prepih ali kakršen koli hladen zrak nikakor ne moreta povzročiti resnih revmatičnih obolenj, kot je npr. artritis, kljub temu pa ni rečeno, da ne škodita ljudem, ki trpijo zaradi drugih bolečin v sklepih in mišicah. "Ljudje z izrazom "revma" v glavnem označujejo vse vrste sklepno-mišičnih bolečin. Mi, revmatologi, pa delimo sklepno-mišične bolečine po vzroku in se večinoma ukvarjamo z vnetnimi revmatičnimi boleznimi, ki so povzročene z avtoimunskim vnetjem. Na te vrste bolezni hlad, klimatska naprava in prepih nimajo vzročnega vpliva, torej ljudje ne zbolijo za to vrsto revme, če so izpostavljeni hladu, klimatski napravi ali prepihu," pojasni revmatologinja Alenka Šipek Dolničar.
Izpostavljenost hitrim temperaturnim razlikam predstavlja stres za telo. Temu se težko izognemo pri vstopanju in izstopanju iz klimatiziranih stavb, pri uporabi osebnih avtomobilov pa je priporočljivo zmanjšati hlajenje 5-10 minut pred prihodom na cilj, s čimer se postopoma prilagajamo na zunanje temperature.
"Lahko pa hlad, klimatska naprava in prepih poslabšajo druge vrste sklepno-mišičnih bolečin, predvsem tiste, ki so povezane z mišično zategnjenostjo in obrabnimi sklepnimi spremembami," doda Šipek Dolničarjeva. Pri obrabnih revmatskih boleznih ali pri zategnjenih mišicah, v katerih se pojavljajo bolečine, izpostavljenost hladu torej ni priporočljiva in lahko poslabša obstoječe stanje, čeprav ni vzrok zanj.
Se zaradi klimatske naprave ali prepiha lahko prehladimo?
Na vprašanje, ali izpostavljenost hladnemu zraku lahko povzroči kakršna koli bolezenska stanja, sta nam Simona Uršič in Ana Hojs z Nacionalnega inštituta za javno zdravje odgovorili, da hladen zrak povzroči to, da nas zebe. "To je opozorilo, da moramo ukrepati. Izpostavljenost hujšemu mrazu (pozimi) povzroči večje pojavljanje nekaterih bolezni in poškodb: srčno-žilne bolezni, obolenja dihal, padci in poškodbe, podhladitev telesa, omrzline."
Odgovor na vprašanje, ali je lahko v hladnejših mesecih 15-minutno zračenje pisarne z odpiranjem oken, ki povzroči prepih, lahko škodljivo, pa ni popolnoma enoznačen: "To je odvisno od razlike v temperaturi, izpostavljenih oseb in velikosti prostora," pojasnjujeta, a obenem poudarjata, da je zračenje prostorov vsekakor priporočljivo, saj vnos svežega zraka pomeni, da se odstranijo tako izdihan zrak kot tudi mikroorganizmi, ki se širijo po zraku.
Uporaba klimatskih naprav v poletnih mesecih pripomore k lažjemu preživljanju vročih dni, vendar s pretiranim hlajenjem lahko dosežemo nasproten učinek. Pogoste napake so, da hladimo čezmerno - preveč in prehitro, da so temperature nastavljene prenizko, da so naprave usmerjene v ljudi namesto stran … Vse to lahko povzroči slabo počutje, glavobol in druge težave. Prevelika razlika v zunanji in notranji temperaturi zraka lahko povzroči poslabšanje astme ali rinitisa (tj. vnetja nosne sluznice).
Prav mikroorganizmi pa so v nasprotju s klimatsko napravo in prepihom resnični vzrok prehladov. Kot pojasnjujeta Uričeva in Hojsova z NIJZ-ja, se pri pravilni uporabi in pravilno vzdrževani klimatski napravi ne moremo prehladiti. Kljub temu pa so napačno izbrane, slabo vzdrževane, napačno uporabljane klimatske naprave lahko zdravju škodljive. "V napačno ali premalo vzdrževanih napravah se lahko zaredijo mikroorganizmi, posledice so okužbe, alergijska obolenja. Če je zajem zraka na napačnem mestu, lahko v prostor vnašamo škodljive snovi," opozarjata. "Priporočamo zmerno uporabo klimatske naprave in da se izogibate njenemu pihanju neposredno v telo. To se da rešiti z namestitvijo poličke pod njo."
Ali je v vročih poletnih dneh v pisarnah priporočljiveje zračiti prostore ali jih hladiti s klimatsko napravo?
Čeprav je sedenje na prepihu ali tik ob klimatski napravi lahko neprijetno, so na drugi strani visoke temperature v delovnem okolju enako neugodne in zmanjšujejo sposobnost za delo. "Povzročajo padec koncentracije, moči, pojavijo se napake, utrujenost in izčrpanost, kar posledično vodi do večjega števila nezgod," opozarjata strokovnjakinji.
Pogosto se sodelavci na dva tabora razdelijo tudi v dneh, ko pritisne huda vročina. Nekateri bi vročino v prostoru reševali z zračenjem oziroma odpiranjem oken, drugi bi okna neprodušno zaprli in delo prepustili klimatski napravi. Dilemo na NIJZ-ju razrešujejo takole: "Zaradi varovanja okolja in s tem sebe je smiselno zračiti prostore, dokler je zunanja temperatura nižja, in se pred vročino zaščititi s senčenjem oken, zunanjimi žaluzijami in z boljšo izolacijo zgradb ter vklopiti klimatsko napravo, ko vse drugo ne zadošča več."
Kot še pojasnjujejo, se idealna temperatura zraka razlikuje od posameznika do posameznika. "Kot cono toplotnega udobja pa opisujemo stanje, ko ne čutimo ne hladu ne vročine in ko ne zaznamo gibanja zraka ali njegove pretirane oziroma pomanjkljive vlažnosti."
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje