Kot je povedal Aleš Rozman, pri starostnikih v 70 odstotkih primerov prebolevanje covida-19 poteka z blago klinično sliko in ni potrebna nobena dodatna podpora, niti v smislu kisika niti v smislu infuzij. Foto: MMC RTV SLO
Kot je povedal Aleš Rozman, pri starostnikih v 70 odstotkih primerov prebolevanje covida-19 poteka z blago klinično sliko in ni potrebna nobena dodatna podpora, niti v smislu kisika niti v smislu infuzij. Foto: MMC RTV SLO

Direktor Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik Aleš Rozman se je na dopoldanski novinarski konferenci odzval na poročanje o seznamih, ki so med epidemijo nastajali v domovih za starejše. O tem je včeraj poročala tudi oddaja Tarča. Pojavile so se namreč špekulacije, da so bile na podlagi teh seznamov, ki so vsebovali zdravstvene podatke varovancev, vnaprej sprejete odločitve o tem, kdo od varovancev domov za starejše bo v primeru okužbe z novim koronavirusom upravičen do hospitalizacije in kdo ne.

So res hospitalizirali vse, ki so potrebovali bolnišnično zdravljenje?

Rozman, ki je sodeloval v koordinacijski skupini, ki je nastala za čim boljše ukrepanje pri preprečevanju vnosov in omejevanju širjenja covida-19 v domovih za starejše, je zatrdil, da je bila hospitalizacija zagotovljena vsem, ki so bolnišnično obravnavo potrebovali. "Smo pa v ta namen, da bi se lažje odločali, kako in s kakšno stopnjo nujnosti obravnavamo bolnike stanovalce, odločili, da se opravi triaža z vidika domskih zdravnikov, internistov iz bližnjih bolnišnic in strokovnjakov za paliativo. Zato, da se stanovalcem ne bi naredila škoda," je dejal Rozman.

Pogovor z Alešem Rozmanom

"Vsi dobro vemo, da je lahko neki 85-letnik še polno funkcionalen, skrbi zase, potem pa zboli za neko virozo in v lahko dveh dneh postane priklenjen na posteljo in dokaj nebogljen," je dejal Rozman in dodal, da so se s seznami želeli izogniti temu, da bi zdravnik določenega bolnika prvič videl, ko bi bil bolan, in ga po nepotrebnem podcenil in sklepal, da je v zadnji fazi kakšne kronične bolezni. Kot je pojasnil, so se zapiski, ki so bili namenjeni predvsem za orientacijo dežurnih zdravnikov, ki so prihajali v popoldanskem in nočnem času in so bolnike videvali prvič, nastajali, ko so bili varovanci v optimalnem stanju, torej pred morebitnimi okužbami s covidom-19.

"To niso bili formularji, ki so komur koli preprečevali prevoz v bolnišnico ali pa da bi ga obravnavali, kot da si ne zasluži te nege in skrbi," je o listah povedal Aleš Rozman. Foto: BoBo

"Seveda se je to beležilo na neke liste, ki ste jih v zadnjih dnevih veliko videvali po medijih. Te liste so nastale na podlagi priporočil, ki jih je podala stroka paliativne medicine. To niso bili formularji, ki so komur koli preprečevali prevoz v bolnišnico ali pa da bi ga obravnavali, kot da si ne zasluži te nege in skrbi," je dejal direktor klinike Golnik, ki je ob tem opozoril na težke razmere, v katerih so med epidemijo delali zdravstveni delavci. "Seveda si težko predstavljamo, kako je, ko osebje dela v polni zaščitni opremi, ko nima v hitrem doglednem času vpogleda v medicinsko dokumentacijo, ko pravzaprav more v trenutku sprejeti odločitev, vendar nima niti podatkov o tem, za kakšno bolezen gre ali rezultat brisov za covid," je stanje opisal Rozman in dodal, da so bili seznami namenjeni temu, da bi se čim bolj objektivno in kar se da pravično odločalo glede posameznih pacientov.

V bolnišnicah in domovih velikokrat ista stopnja nege

Kot je povedal Rozman, je bilo že v samih domovih poskrbljeno za tiste bolnike, ki že sicer potrebujejo kisik. Mogoča je bila tudi intravenska terapija, obiski zdravnikov, kjer pa to ni bilo mogoče, so bili bolniki prepeljani v bolnišnice. "Prevoz v bolnišnico še ne pomeni avtomatsko boljšega izhoda oziroma da se bo bolnik kar pozdravil," je ob tem opozoril Rozman in dejal, da so tudi bolnišnice v večini primerov lahko nudile isto stopnjo nege oziroma enaka zdravila kot v tistih domovih, kjer bolniki niso bili premeščeni. "Tudi v bolnišnici so bili izidi za mnoge od njih neugodni," je dejal Rozman, ki je sicer poudaril, da so se težave v domovih za starejše med epidemijo pojavile v večini držav, izidi pa so bili velikokrat slabši, kot v Sloveniji.

"Od več kot 100 domov je okužba prišla v dobrih deset, pri nekaterih zgolj z osebjem, ki smo ga pravočasno umaknili iz delovnega procesa, da se okužba ni premaknila na stanovalce. Pri stanovalcih smo več kot en primer odkrili v 6 domovih, v 4 domovih je bil potek epidemije oziroma sam prenos naprej uspešno ustavljen, pri dveh žal ne," je povzel Rozman in dodal, da bodo nabrane izkušnje in znanje prišle prav ob morebitnem drugem valu in naslednjih podobnih situacijah.