"Pedagoški delavci prehitro prilepijo kakšno diagnozo otroku, ki sploh ni prava. Denimo ta famozni ADHD je res en slovenski problem," pravi ravnateljica Vzgojnega zavoda Planina Leonida Zalokar. Foto: TV Slovenija
Vsi otroci, pri katerih opazimo težave, ne potrebujejo nujno terapije. Foto: Vzgojni zavod Planina

Določena odstopanja pri otroku lahko prepoznamo že pri starosti treh ali štirih let. Gre za brezčutne, neobčutljive otroke, brez empatije, sočutja do drugega. Če tega ne prepoznamo in ne odreagiramo pravilno, potem se težave le še stopnjujejo. "Imamo otroke, stare 10, 14 let, ki so že zelo zelo resno moteni in dobesedno ogrožajo življenja drugih," nam pove ravnateljica Vzgojnega zavoda Planina Leonida Zalokar, kjer je trenutno nameščenih 53 otrok in mladostnikov, med njimi 19 deklet. V Zavodu se spoprijemajo s prav vsemi psihičnimi težavami mladih, kar jih je mogoče najti v knjigah. 60 % gojencev jemlje predpisana zdravila.


Ta famozni ADHD

Vsi otroci, pri katerih opazimo težave, ne potrebujejo nujno terapije. Včasih so dovolj le ozaveščanje staršev, strokovno svetovanje, učenje ustreznih metod in tehnik, kako ravnati s takim otrokom. Kar velja tudi za vzgojitelje in učitelje v vrtcih in šolah. "Tovrstnih znanj pa fakultete ne dajejo, metodološko smo izredno šibki oziroma se s tem sploh ne ukvarjajo. Zato pa imamo take težave že v vrtcih in prvih, drugih razredih osnovne šole. Vzgojiteljev in učiteljev nihče ne poduči."

Bistveno je, da prepoznaš simptome pri otroku in potem ustrezno ravnaš. 'Pedagoški delavci prehitro prilepijo kakšno diagnozo otroku, ki sploh ni prava. Denimo ta famozni ADHD je res en slovenski problem. Pa verjemite mi, da ni vse ADHD.' (o. a. ADHD – pomanjkanje pozornosti, hiperaktivnost)

Pismo pristojnim
V dobri veri, da delaš prav, lahko narediš vse narobe in tako se motnja poglablja. Svetovalni delavci v vrtcih in osnovnih šolah naj bi bili tisti, ki bi težave mladih prepoznali in učiteljem nudili oporo, nasvet. "Če pogledate kurikulume, kaj se učijo na Pedagoški fakulteti ali na Fakulteti za socialno delo, kakšna znanja podajajo glede prepoznave motenj, obravnave, metodike, potem je zadeva jasna. Niso podkovani, niso strokovno usposobljeni. Tako učitelji in vzgojitelji kot svetovalni delavci," je kritična Zalokarjeva. Pristojne je na to že pred časom opozorila, pravi, in dobila odgovor: fakultete so avtonomne.

Strokovni zbor Zavoda Planina je tako pred dvema tednoma na ministrstvo za izobraževanje naslovil pismo, v katerem pristojne opozarjajo na pomanjkljivosti študijskega programa Izvajanje specialno-pedagoške in socialno-pedagoške pomoči otrokom in mladostnikom s primanjkljaji na posameznih področjih učenja ter s čustvenimi in vedenjskimi težavami.

Na ministrstvo smo naslovili vprašanje, a še čakamo na odgovor.