Raziskave Zveze potrošnikov Slovenije in Univerze v Mariboru, Fakultete za zdravstvene vede, ki so potekale v okviru izvajanja Nacionalnega programa na področju prehrane in telesne dejavnosti za zdravje 2015–2025 ministrstva za zdravje, namreč kažejo, da ponudba v prodajnih avtomatih, ki so dostopni študentom oziroma obiskovalcem zdravstvenih in socialnovarstvenih ustanov, ne zagotavlja dovolj zdravih izbir.

Ponudba hrane v avtomatih ni ne zdrava ne pestra. Foto: BoBo

"V sklopu raziskave Univerze v Mariboru, Fakultete za zdravstvene vede, je bilo popisanih 188 ustanov v vseh statističnih regijah v Sloveniji in 5.625 izdelkov. Izsledki raziskave kažejo, da so prodajni avtomati v več kot treh četrtinah napolnjeni s pijačami s sladkorjem in sladkimi prigrizki, medtem ko se bolj zdrava izbira (sveža sadje in zelenjava, smuti) pojavlja v zelo nizkem deležu (manj kot 1 %)," je pojasnila Urška Rozman z mariborske fakultete za zdravstvene vede.

Kako zdravo narediti privlačno?

Zdrava izbira v prodajnih avtomatih ni samoumevna, a pestra in privlačna ponudba ima pri tem pomembno vlogo. "Prodajni avtomati predstavljajo še ne izkoriščen potencial za spreminjanje prehranskih navad prebivalcev k bolj zdravim izbiram. Skupaj z Zvezo potrošnikov Slovenije pozivamo odločevalce, ki omogočajo namestitev avtomatov v svojih prostorih, da v razpis vključijo predlagane smernice in priporočila za zagotavljanje zdravih prehranskih izbir. Prav tako pa naj se z vidika okolja in zdravja v idealnem primeru namesto avtomatov omogoči raje pitje neposredno iz pipe ali pitnika, ki naj bo nameščen v vsaki zdravstveni in socialnovarstveni ustanovi," je še poudarila Rozmanova.

Način prehranjevanja lahko deluje kot dejavnik tveganja, ki ogroža zdravje posameznika, ali pa kot zaščitni dejavnik, ki krepi zdravje in izboljša kakovost življenja. Foto: MMC RTV SLO

Kaj storiti, da bi študenti jedli boljšo hrano?

Na ZPS-ju, kjer so pregledali ponudbo v prodajnih avtomatih na visokošolskih zavodih, sicer opažajo nekaj pozitivnih sprememb v primerjavi z letom 2016, ko so izvedli prvi pregled, kar kaže, da so določena prizadevanja tudi na strani ponudnikov. "Če želimo urediti problematiko neustrezne ponudbe v prodajnih avtomatih in širše nezdravih prehranskih navad študentov, moramo zaostriti ne le vstopne pogoje, ampak vzporedno izobraževati tako študente kot ponudnike (prodajnih avtomatov in tudi subvencioniranih obrokov) o zdravih prehranskih izbirah in kako jih omogočiti po dostopni ceni," opozarja Anja Bolha iz Zveze potrošnikov Slovenije, kjer menijo, da zdrava ponudba študente dodatno motivira in spodbuja k zdravemu načinu življenja.

Več podrobnosti o kakovosti hrane na portalu Veš, kaj ješ?

Fakultete, zdravstveni domovi ne smejo biti prostor za promocijo nezdravih izbir

"Avtomati so odličen primer komercialnih determinant našega prehranjevanja. Torej kako ponudniki prek oblikovanja okolja, kjer preživimo veliko časa, narekujejo naše prehranjevalne navade, saj izkoristijo to, da pogosto nimamo časa ali priložnosti za drugačen obrok. Zato je izredno pomembno, da je ponudba v teh okoljih zdrava in da ne dopustimo, da so fakultete in zdravstveni domovi prostor za dodatno promocijo nezdravih ultraprocesiranih živilih in sladkih pijač, kot je bilo to do zdaj," pa opozarja Urška Erklavec iz Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija.

Način prehranjevanja lahko deluje kot dejavnik tveganja, ki ogroža zdravje posameznika, oziroma kot zaščitni dejavnik, ki krepi zdravje in izboljša kakovost življenja. "Zato je zelo pomembno uravnoteženo prehranjevanje, katerega cilji so ohranjanje in izboljševanje zdravja in s tem kakovosti življenja kot tudi preprečevanje s hrano pogojene simptome pomanjkanja (npr. dermatitis, očesne in možganske okvare) in deficitarne bolezni (npr. pelagra, rahitis, skorbut) kot tudi čezmerno prehranjevanje, ki lahko vodi do nastanka številnih civilizacijskih bolezni," je poudarila pomen uravnoteženega prehranjevanja Sonja Šostar Turk z mariborske fakultete za zdravstvene vede, kjer so v želji po izboljšanju prehranjevalnih navad pred kratkim uvedli študijsko smer Preventivna in klinična prehrana.