Približno dva tedna pred pričakovanim vrhuncem letošnje sezone gripe so tako na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje kot po nekaterih drugih zdravstvenih ustanovah po državi zaznali porast različnih okužb dihal, ki jih povzročajo rino-, adeno- in koronavirusi, pa tudi respiratorni sincicijski virus (RSV) in seveda gripa tipov A in B.
"Trenutno najbolj obolevajo vrtčevski otroci in šolarji, seveda pa od odraslih najprej obolijo tisti, ki so z njimi v stiku, torej starši, vzgojitelji in učitelji. Zdravstveni delavci so večinoma cepljeni in vsaj za gripo obolevanja ni," so nam povedali v Zdravstvenem domu Ljubljana.
Da bi se izognili okužbi, je treba skrbeti za higieno, še posebej v bližini bolnika. Potrebno je redno umivanje rok s tekočim milom. Če se da, naj se ljudje izogibajo dotikanju površin, ki so lahko okužene (npr. miza, ki jo uporablja oboleli), še bolj pa zanašanju teh klic na lastno telo z dotikanjem oči, ust ali vrtanjem po nosu.
Video: Tiskovna konferenca UKC Ljubljana
Praviloma najbolj obolevajo (naj)mlajši
Na NIJZ-ju ob tem dodatno pojasnjujejo, da so v nekaj osnovnih šolah odvzeli vzorce in potrdili kroženje virusa influence A ali pa virusa influence B: "Največ zbolelih z gripo je po pravilu med mlajšimi, predvsem predšolskimi otroki in šolarji, saj se s sezonskim virusom gripe še niso srečali oz. okužili, ali pa vsaj ne večkrat, zato so proti njemu manj odporni kot sicer zdrave odrasle osebe. Poleg tega se otroci med seboj intenzivno družijo, pogosto nimajo optimalnih higienskih navad in tako se virus gripe zlahka širi v teh populacijah."
Večino akutnih okužb dihal povzročajo virusi, precej redkeje bakterije. Oboleli največkrat ne potrebujejo nasveta zdravnika, saj so okužbe samoomejujoče t.j. v nekaj dneh ali tednu dni izzvenijo same po sebi. Le manjši del obolelih poišče zdravniško pomoč.
"Značilno je tudi, da je sicer obolevnost šolarjev visoka, vendar zaradi splošnega dobrega zdravstvenega stanja otrok in šolarjev je po pravilu gripa kratkotrajna in brez resnih posledic. Iz več osnovnih šol po Sloveniji poročajo, da v kratkem času zboli veliko otrok, ki pa se tudi zelo hitro (v 2–3 dneh) vrnejo v šolo, ko so brez vročine in se bolje počutijo," še pravijo na inštitutu.
Kljub temu poudarjajo, da za zdaj ni značilnih odstopanj v primerjavi s preteklimi sezonami: "Skratka, dogajanje je podobno kot prejšnje sezone, so pa zagotovo ene sezone intenzivnejše, z več zbolelimi, druge blažje."
Vrhunec gripe tako, kot omenjeno, pričakujejo v naslednjih dveh tednih, po poročanju nekaterih medijev pa se že zdaj v nekaterih lekarnah spoprijemajo s pomanjkanjem zdravil za zniževanje telesne temperature.
ABC-gripe
Inkubacijska doba
Čas od okužbe do pojava bolezni je kratek. Bolezenski simptomi in znaki gripe (vročina, nahod, bolečina v žrelu, kašelj) se pojavijo 1-3 dni po okužbi.
Način prenosa
Virus influence se prenaša s kužnimi kapljicami in prek površin, ki so onesnažene z izločki dihal obolelega. Kužne kapljice, ki nastanejo ob kihanju, kašljanju in glasnem govorjenju, prepotujejo razdaljo največ do enega metra, zato je za prenos virusa potreben tesnejši stik z zbolelim, običajno v zaprtem prostoru. Na površinah v posušeni sluzi lahko virus influence preživi več ur. Če se onesnaženih površin dotaknemo s prsti, lahko virus zanesemo na sluznice nosu in ust in se okužimo.
Bolezenski znaki
Približno po 1-3 dneh po okužbi se pojavijo bolezenski znaki: mrazenje, izčrpanost, visoka temperatura, glavobol, bolečine v mišicah in kosteh, dražeč občutek v žrelu in suh kašelj. Razen kašlja, ki lahko traja več tednov, znaki po navadi izginejo v dveh do sedmih dneh. Virus influence poškoduje sluznico dihal in omogoči prodor bakterijam v pljučno tkivo, zato se lahko kot zaplet gripe razvije bakterijska pljučnica.
Kužnost
Največja kužnost je tik pred pojavom bolezni in nekaj dni po začetku gripe (3-5 dni). Majhni otroci izločajo večje količine virusa, zato so kužni dlje časa (7 dni ali še več).
Cepivo je "pravo"
Zanimalo nas je tudi, ali letošnje cepivo "pokriva" točno tiste seve gripe, ki se širijo letos, oziroma ali so lahko tisti, ki so se letos cepili proti gripi (teh je bilo, tudi zaradi brezplačnega cepiva za ogrožene skupine, to sezono precej več kot prejšnja leta) mirnejši. V ZD-ju Ljubljana pravijo, da so lahko: "Cepivo proti gripi ustrezno pokriva trenutno razsajajoče seve gripe in nas, če smo cepljeni, tudi zaščiti pred boleznijo in zapleti."
V Sloveniji že od l. 1999 dalje sezono gripe in drugih akutnih okužb dihal spremljamo in ocenjujemo na podlagi opazovanja vzorca populacije, ki zajame nekaj manj kot 4 % prebivalstva. Iz približno 40 ambulant osnovnega zdravstvenega varstva tedensko prejmemo podatke o številu bolnikov, ki so se oglasili pri izbranem zdravniku z boleznijo, podobno gripi, ali z drugo akutno okužbo dihal. Tak način spremljanja zajema podatke zgolj iz manjšega dela populacije, kar pa za oceno poteka sezone povsem zadostuje. Seveda pa ne razpolagamo s celotnim številom obolelih, saj večina niti ne išče oz. potrebuje zdravniške pomoči.
Porast okužb dihal običajno sovpada s širjenjem gripe
Akutne okužbe dihal se pojavljajo celo leto, opozarjajo na NIJZ-ju, le da je v toplejših mesecih število obolelih majhno, "saj so okoljski dejavniki (temperatura zraka, osončenost) manj primerni za širjenje povzročiteljev okužb dihal". V jesenskih mesecih začne število akutnih okužb dihal pričakovano naraščati in običajno doseže vrh v januarju ali februarju. "Vzrokov je več – po eni strani se spremenijo okoljski dejavniki, ki omogočajo boljše preživetje mikrobov v okolju, pa tudi možnost prenosa se poveča, saj se predšolski otroci in šolarji v vrtcih oz. šolah spet intenzivno družijo. Največji porast števila akutnih okužb dihal je zaznati s pojavom in kroženjem virusov influence – povzročiteljev gripe," še pravijo.
Obiski v novomeški, izolski, šempetrski, trboveljski in celjski bolnišnici popolnoma prepovedani
Zaradi gripe in drugih viroznih obolenj omejujejo ali prepovedujejo obiske v številnih bolnišnicah. Popolnoma prepovedani so obiski v izolski, šempetrski, celjski, trboveljski in novomeški bolnišnici, v izrednih primerih jih lahko odobri le pristojni zdravnik.
V UKC-ju Maribor in Ljubljana ter v slovenjgraški in ptujski bolnišnici so omejeni na eno zdravo odraslo osebo na dan, v jeseniški bolnišnici so prepovedani na določenih oddelkih, na drugih pa omejeni, v Murski Soboti so obiski dovoljeni le na otroškem in ginekološko-porodniškem oddelku po predhodnem dogovoru z zdravstvenim osebjem. V SB-ju Brežice za zdaj omejitev obiskov še nimajo.
Ne le virusi, več tudi atipičnih pljučnic
To sezono pa zdravstveni delavci zaznavajo tudi več pojavov t. i. atipične pljučnice, pri kateri bolniki načeloma nimajo vročine, je pa njeno zdravljenje lahko dolgotrajnejše, priznavajo na NIJZ-ju.
Točnega podatka o številu obolelih za mikoplazemsko pljučnico sicer nimajo, saj teh ni treba prijaviti. "Ta pljučnica (povzroča jo Mycoplasma pneumoniae) je po pravilu blaga, več zbolevajo mlajši, ni nevarna, čeprav je okrevanje lahko kar dolgotrajno. Zdravi se z makrolidnimi antibiotiki. Atipična ji rečemo zato, ker pogosto v ospredju ni visoka vročina, ampak manj značilni simptomi, kot so glavobol in suh kašelj."
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje