Primeri zaščitne opreme za epidemijo novega koronavirusa. Foto: BoBo
Primeri zaščitne opreme za epidemijo novega koronavirusa. Foto: BoBo

Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve je z namenom, da država zagotovi čim večjo transparentnost, objavil podatke o naročilih zaščitne opreme za obdobje med 16. marcem in 8. aprilom.

Do zdaj so našteli 55 naročil, skupaj vrednih 181 milijonov evrov brez davka na dodano vrednost. Šest, skupaj vrednih 45 milijonov evrov, so razdrli.

Sorodna novica Zavod za blagovne rezerve vztraja pri poslu z "enim najbolj zanesljivih partnerjev", Acronom

Med drugim so razdrli posel z družbo Labena za dobavo zaščitnih mask v vrednosti 6,37 milijona evrov. Posel je končal v medijih zaradi "izgubljenega" tovornjaka, podjetje je bilo oškodovano, posel preiskuje Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), z zadevo se ukvarjajo tudi kriminalisti. Razdrt – in znova sklenjen – je bil posel z družbo Public Digital Infrastructure v znesku 30,99 milijona evrov. Družba ima zdaj nov dobavni rok 23 aprila za zaščitne maske, obleke, očala, rokavice.

Posel za dobavo različnih mask je država prekinila tudi z družbama Oeco, predviden v vrednosti tri milijone evrov, in MD Global, predviden v vrednosti 9,97 milijona evrov. Posla za dobavo respiratorjev v vrednosti 4,15 milijona evrov ne bo izpeljala tudi družba Mesi.

V postopku je 34 naročil, od tega sta dve delno izpeljani. Eno je že omenjeno s Public Digital Infrastructure. Med naročili v postopku je več medijsko odmevnih sklenjenih z družbo Acron. Ta naročila so tudi pritegnila pozornost Komisije za preprečevanje korupcije, in sicer zato, ker je v podjetju zaposlena mati obrambnega ministra Mateja Tonina. Z Acronom sklenjeni posli so vredni 29,74 milijona evrov.

Tonin o poslu z Alibabo

Obrambni minister Matej Tonin je na večerni novinarski konferenci na daljavo izrazil upanje, da bo posel z Alibabo uspel. Zagotovil je, da komunikacija z njimi teče vsak dan in da ne držijo medijske objave o "11 dneh šuma v komunikaciji". Problem pa da je v resnici na kitajski strani. "Problem je v tem, da Alibaba ni dostavljala ustreznih certifikatov, sprva v kitajščini. Šele nato so za del opreme poslali v angleščini. Zadeva je tekla nekoliko dalj časa, da smo preverili certifikate. V drugem delu je bil problem, da je Alibaba zahtevala avans oz. celotno plačilo, vendar blagovne rezerve ne plačujejo avansov, zato smo predlagali, da se v zgodbo vključi Pošta Slovenije, ki je v 100-odstotni državni lasti - kar se zdaj dogaja," je pojasnil. Zatrdil je, da posel še ni izgubljen, da napredek obstaja. Dodal pa je: "Veste pa, da te zadeve trajajo dolgo, a takšne so razmere v svetu."

Med večjimi naročili v teku so še posli za različno zaščitno opremo z družbo Hmezad TMT v vrednosti nekaj nad 12 milijonov evrov, z družbo Xan-max v vrednosti 9,8 milijona evrov ter z družbo Geneplanet diagnostika. Z njo je država sklenila za 10,5 milijona evrov dobav mask z rokom dobave konec aprila ter za osem milijonov evrov oz. 220 respiratorjev z dobavo sredi aprila.

Izpolnjenih je bilo 15 pogodb v skupni vrednosti 3,17 milijona evrov brez DDV-ja. Največji do zdaj izpolnjeni posel je nakup respiratorjev od Gorenja v vrednosti 1,66 milijona evrov.

Sorodna novica Počivalšek: "Plačevanje 100-odstotnih avansov tujim dobaviteljem je preveč tvegano"

Počivalšek: Oprema je težko dobavljiva

Nekaj izvedenih poslov

Med izvedenimi so posli s Tosamo za kirurške maske, zaščitne kape in prevleke za obuvala, z družbama Kimi in Krka za dezinfekcijska sredstva, z družbo Art-PE za kirurške maske in različne zaščitne rokavice, z družbami Sanolabor, Freja, Inovatio, BO2-Mega in Webo za maske oz. rokavice, z Medicopom za kisik in z družbo Total za zaščitne kombinezone.

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je na novinarski konferenci na daljavo v sredo zvečer dejal, da je zaščitna oprema zaradi velikega povpraševanja zelo težko dobavljiva, a je zatrdil, da ne bo dovolil, da "bi se v škodo slovenskih davkoplačevalcev zlorabljala javna sredstva in okoristili vojni dobičkarji".

S tem se je dotaknil kritik, ki so se pojavljale v javnosti in v medijih, da bi lahko iz tujine naročili večje količine opreme, ki že čaka na nas, pa jih Republika Slovenija ne.

Za primer ponujene opreme iz Kitajske je dejal, da zahtevajo 100-odstotno plačilo vnaprej, tega pa država ni pripravljena storiti, poleg tega ponudnik (še) ni zagotovil potrdil o ustreznosti opreme.

Zavod za blagovne rezerve opremo plača le ob prevzemu in jo – če ugotovi, da ni ustrezna – zavrne brez finančnih posledic. Izjema so le respiratorji, za katere je zavod za blagovne rezerve izvedel predplačilo, saj gre za naročila kompleksnejše narave. Ministrstvo je tudi zato intenzivno podprlo domačo proizvodnjo.

Novinarska konferenca Jelka Kacina, Zdravka Počivalška in Matjaža Rakovca

Po njegovih besedah je država prek zavoda naročila 323 respiratorjev, od tega jih je v Slovenijo prispelo 108, 22 jih je v skladišču, 86 pa v bolnišnicah. Naročila je 53 milijonov mask, do zdaj jih je prispelo 2,8 milijona. Ta teden naj bi se njihovo število v skladišču povečalo za več kot pol milijona doma proizvedenih mask.

Slovenija je naročilo oddala tudi v okviru skupnega javnega naročila EU-ju. V njem je po Počivalškovih navedbah naročila 300 respiratorjev in nekaj milijonov mask.

Po analizi Radia Slovenija je razpon cen med ponudniki velik. Primer za najbolj zaželene maske tipa 2: država je zanje največ plačala 6,24 evra za kos, in sicer podjetju Medicop. Med aktualnimi naročili te maske ponujajo za nekaj več kot tri evre, med drugim od podjetja Acron. Podjetje Public Digital Infrastructure, za katerim stoji Joc Pečečnik, maske tipa 2 ponuja za 1,85 evra. Predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel je že pred objavo seznama za Radio Slovenija povedal, da bodo vse te pogodbe nekoč pregledane, res pa da ob razumevanju situacije. Spomnil je še na napotilo Evropske komisije, da države lahko nabavljajo zaščitno opremo brez posrednikov.