"Covid-19 je resna bolezen, ki pa jo moramo obravnavati poleg vseh drugih bolezni. Na žalost akutna levkemija ne reče, zdaj prihaja covid, grem jaz za pol leta se umaknit na počitnice. Tudi akutne levkemije, kronične levkemije, vse druge oblike krvnih bolezni z istim tempom divjajo naprej," je dejal Samo Zver in opozoril, da se covid-19 ne bi smel obravnavati kot "nadbolezen". Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

V UKC-ju Ljubljana so prevzeli prvo napravo za celično terapijo CAR-T, s katero bodo zdravili bolnike z najhujšimi oblikami krvnih rakov. Denar za nakup je prispevalo slovensko podjetje H-BIT, s širšo donatorsko kampanjo združenja bolnikov z limfomom in levkemijo pa so zbrali dovolj denarja za nakup še ene naprave in instrumenta, ki bo podvojil njene zmogljivosti. Sredstva je prispevalo več kot 4000 donatorjev.

"Z eno napravo bomo lahko letno zdravili od devet do deset bolnikov letno. Računamo, da bomo lahko, ko bomo polno operativni, oskrbeli okoli 30 bolnikov letno. To pomeni dostop našim državljanom do novega način zdravljenja in nekaj, kar nas bo postavilo ob bok najrazvitejšim državam v svetu," je za Televizijo Slovenija povedal predstojnik Kliničnega oddelka za hematologijo Samo Zver.

Celična terapija CAR-T predstavlja nov način imunskega zdravljenja raka. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Celična terapija CAR-T predstavlja nov način imunskega zdravljenja raka. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

V donatorski akciji, ki se je začela v začetku februarja, so zbrali skupno nekaj več kot 850.000 evrov, je ob prevzemu naprave dejala predsednica Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo Kristina Modic. Po nakupu naprav in pripadajoče opreme je na računu ostalo skoraj 110.000 evrov, ki bodo v celoti namenjeni vzpostavitvi projekta v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana.

S prevzemom naprave dela namreč še ni konec. Da bi prvim bolnikom z najhujšimi oblikami krvnih rakov najsodobnejše zdravljenje lahko ponudili čim prej, pristojne čakajo še številne priprave, med drugim tudi ustrezno izobraževanje kadra in vzpostavitev ustreznih prostorov.

Mikrobiolog in imunolog Alojz Ihan je ob tem poudaril pomen sodelovanja med UKC-jem Ljubljana in ljubljansko medicinsko fakulteto, v okviru katere deluje Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo in bo tudi pripravljal pripravke za zdravljenje. Akcija pa je po besedah v. d. direktorja UKC-ja Jožeta Golobiča pokazala, da smo še vedno družba, ki zna stopiti skupaj, predstojnik kliničnega inštituta za hematologijo Samo Zver pa je hvaležen za vsako donacijo, ki je prispevala k nakupu naprave.

"Računamo, da bi lahko z novim načinom zdravljenja bolnike, ki jih čaka praktično pokopališče, morda celo pozdravili," je ob prevzemu naprave za zdravljenje najhujših oblik krvnega raka dejal Samo Zver. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

Po celični terapiji limfociti učinkoviteje najdejo in uničujejo raka

Celična terapija CAR-T predstavlja nov način imunskega zdravljenja raka. Tako bolniku vzamejo imunske celice, ki jih s pomočjo virusov gensko spremenijo na način, da dobijo nove senzorje za vrsto raka, ki ga ima bolnik. Celice v aparatu namnožijo, nato pa jih aplicirajo v bolnika. Novi senzorji imunskim celicam omogočijo, da prepoznajo raka, ki ga ima bolnik, poleg tega pa so imunske celice opremljene z mehanizmi, s katerimi limfociti potem učinkoviteje najdejo in uničijo raka.

Uspešnost zdravljenja je po besedah Sama Zvera odvisna tudi od vrste bolezni. "Učinkovitost je nekaj od 30 do 80 odstotkov. So pa to podatki, ki se nanašajo na bolnike, ki so bili prej zdravljeni z dobesedno vsem mogočim, to so tisti najslabši. Ko bi se zdravljenje premaknilo v zgodnejše linije, bi bili lahko rezultati še boljši. Računamo, da bi lahko z novim načinom zdravljenja bolnike, ki jih čaka praktično pokopališče, morda celo pozdravili," je dejal.

UKC LJ bogatejši za tri naprave za celično zdravljenje krvnega raka
Celično zdravljenje krvnega raka