"Verjamem, da bo bolnik, ki bo dobro ozaveščen o svoji bolezni, tudi bolje razumel pomen njenega zdravljenja in preprečevanja zapletov," poudarja hematolog Enver Melkić. Foto: Pixabay

V Društvu bolnikov s krvnimi boleznimi so na ljubljanskem Tromostovju postavili izobraževalno-informativni stojnici, kjer se obiskovalci lahko srečajo in pogovorijo z zdravniki s področja hematologije. Ozaveščanje javnosti poteka pod geslom Krvne bolezni – kako jih zdravimo?. Predstavniki društva so skupaj z medicinskim osebjem s področja hematologije od 10. do 14. ure vsem mimoidočim na voljo za pogovor o krvnih boleznih.

V podporo čim hitrejšemu odkrivanju krvnih bolezni pa bo Društvo bolnikov s krvnimi boleznimi v sodelovanju s hematologom Enverjem Melkićem s kliničnega oddelka za hematologijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana izdalo nov vodnik za bolnike o simptomih in znakih najpogostejših krvnih bolezni in stanj.

"Prepričan sem, da bomo z dodatnim ozaveščanjem bolnika o njegovi bolezni bistveno izboljšali kakovost obravnave in bolniku omogočili lažje in hitrejše prepoznavanje simptomov, ki jih povzroča bolezen, za katero je zbolel. Verjamem, da bo bolnik, ki bo dobro ozaveščen o svoji bolezni, tudi bolje razumel pomen njenega zdravljenja in preprečevanja zapletov," so v sporočilu za javnost povzeli besede Melkića.

Popoldne se bodo v središču mesta člani društva sprehodili 'v rdečem'. V večernih urah bodo v rdečem zasijali tudi nekateri objekti po Sloveniji, med drugim Plečnikovo Tromostovje v Ljubljani, kamniti most v Solkanu in Kapucinski most v Škofji Loki.

Darovanje krvotvornih matičnih celic, neprecenljiva oblika pomoči

Na zavodu za transfuzijsko medicino in v Slovenskem združenju bolnikov z limfomom in levkemijo pa bodo svetovni dan darovalcev krvotvornih matičnih celic namenili zahvali vsem, ki so krvotvorne matične celice že darovali, in tistim, ki so z vpisom v register pokazali pripravljenost, da bi to storili.

"Darovanje krvotvornih matičnih celic je neprecenljiva oblika pomoči sočloveku, saj je njihova presaditev nemalokrat edina možnost za preživetje odraslega bolnika ali otroka s krvnim rakom," so ob tem zapisali v sporočilu za javnost. V Sloveniji vsako leto namreč povprečno 50 bolnikov potrebuje krvotvorne matične celice nesorodnega darovalca. Zaradi genetskih značilnosti populacije pa je največ možnosti, da bi našli bolniku ustreznega, tkivno skladnega, darovalca prav v nacionalnem registru Slovenija Donor.

Ta se je po navedbah zavoda za transfuzijsko medicino v zadnjih štirih letih povečal zaradi kampanje Daj se na seznam, ki ozasvešča javnost in vabi k vpisu nove darovalce. Pomemben rezultat akcije pa je tudi povečana ozaveščenost mlajšega dela populacije o tej problematiki, so poudarili.

"Ko je bolnik popolnoma odvisen od celic potencialnih nesorodnih darovalcev, o njegovem preživetju odloča obseg registra. Nemogoče je opisati, kako boleč skupek tisočerih neskončnih sekund je proces čakanja na izbiro ustreznega darovalca. Register se mora stalno obnavljati in rasti, k njegovemu obsegu in stabilnosti pa bistveno pripomorejo ravno mladi potencialni darovalci," je poudarila izvršna direktorica združenja bolnikov z limfomom in levkemijo Kristina Modic.