Glavne težave ortodontije in svoje predloge za povečanje dostopnosti storitev so na zdravniški zbornici predstavili na novinarski konferenci. Foto: Zdravniška zbornica
Glavne težave ortodontije in svoje predloge za povečanje dostopnosti storitev so na zdravniški zbornici predstavili na novinarski konferenci. Foto: Zdravniška zbornica

O problematiki in rešitvah so ortodonti govorili v torek, v okviru strokovnega izobraževanja specialistov čeljustne in zobne ortopedije v organizaciji zdravniške zbornice. Srečanje je bilo organizirano kot odgovor na vprašanja zastopnikov pacientovih pravic, ki se po Sloveniji srečujejo z vprašanji staršev otrok, povezanih z ortodontsko obravnavo na napotnico.

Zastopnica pacientovih pravic Duša Hlade Zore je na novinarski konferenci pojasnila, da se pritožbe staršev pojavljajo na treh področjih ortodontije. Med njimi je naštela težave z dostopom do ortodontov, saj je prostega ortodonta težko najti. Zato nekateri starši že zgodaj zahtevajo napotnice pri pediatrih in zobozdravnikih svojih otrok, saj se bojijo, da bodo zamudili rok starosti 16 let, do katerega mora biti načeloma opravljen prvi pregled, da nadaljnje zdravljenje poteka v okviru zdravstvenega zavarovanja.

Primerov, ko so bili otroci k ortodontu napoteni prezgodaj, zgolj preventivno, ali na željo staršev, je po besedah predsednika odbora za zobozdravstvo in podpredsednika zdravniške zbornice Krunoslava Pavlovića tako za tretjino. "Bojimo se, da je tak refleks staršev sprožen z informacijami o dolgih čakalnih dobah, zato želimo še bolj opolnomočiti zobozdravnike na primerni ravni, da bodo staršem znali pojasniti, zakaj neka napotitev ni potrebna oziroma še ni potrebna. Tako bo manj teh tako imenovanih napotitev na zalogo, kar tudi podaljšuje obravnavo. Tisti, ki pa tako obravnavo že potrebujejo," je dejal Pavlović in dodal, da se vsako leto za 100 odstotkov poveča obseg ortodontskih storitev v tujini, za katere nato stroške povrne Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

Razkorak med potrebami in željami ljudi in številom programov

Druga težava so dolge čakalne dobe za storitve ortodontov. V teh primerih zastopniki pacientovih pravic staršem sicer predlagajo možnost zdravljenja v tujini, nad čimer pa vsi starši zaradi dolgih poti v tujino in z njimi povezanimi stroški niso navdušeni. Glavni razlog za dolge čakalne dobe v ortodontiji je po besedah Pavlovića v velikem razkoraku med potrebami, pravicami ter željami prebivalstva in številom programov za čeljustno in zobno ortopedijo.

Zato so problematiko predstavili številnim ministrom za zdravje in tudi ZZZS-ju. Še posebej dejavno nanjo opozarjajo od leta 2018, ko so poudarili, da bi za skrajšanje čakalnih vrst potrebovali 40 novih javnih ortodontskih programov. Od leta 2012 do leta 2023 pa je ministrstvo za zdravje po besedah predsednice Slovenskega ortodontskega društva Sande Lah Kravanja razpisalo le za 4,5 novega programa ortodontije, čeprav bi številni ortodonti želeli delovati znotraj javnega zobozdravstva.

V Sloveniji je na razpolago 93 ortodontskih programov v javni mreži. Dejavnih ortodontov je 92, med njimi tudi 10 specializantov. Ortodontov, ki delujejo v samoplačniških ordinacijah pa je 16. Foto: Pixabay
V Sloveniji je na razpolago 93 ortodontskih programov v javni mreži. Dejavnih ortodontov je 92, med njimi tudi 10 specializantov. Ortodontov, ki delujejo v samoplačniških ordinacijah pa je 16. Foto: Pixabay

Zaradi interventne zakonodaje ministrstva, ki tudi na področju ortodontskih storitev omogoča plačevanje vseh opravljenih storitev, se je realizacija obstoječih programov sicer povečala, je pojasnil Pavlović, a dodal, da je končna rešitev širjenje programov.

Spodbudno je sicer, da je zanimanje mladih diplomantov dentalne medicine za specializacijo čeljustne in zobne ortopedije veliko – v letih od 2012 do 2023 je bilo za čeljustno in zobno ortopedijo razpisanih 16 specialističnih mest, prijavilo pa se je kar 96 kandidatov. Ozko grlo ob tem predstavljajo prosta mentorska mesta v učnih ustanovah.

Ker je cilj zdravljenje najprej zagotoviti pacientom z večjimi težavami, je ortodontska stroka v letu 2019 predlagala uvedbo dopolnitve napotnice za ortodonta. Po predlogu bi nanjo šolski zobozdravnik dopisal tudi kazalec ortodontske nepravilnosti, t. i. EFO-indeks. Pred uvedbo dopolnitve napotnice bodo najprej organizirali izobraževanja za zobozdravnike, ki so se že začela, a jih je zaustavila epidemija covida-19. Od januarja letos izobraževanja znova potekajo, od ministrstva in ZZZS-ja pa ortodonti pričakujejo tehnično podporo.

Težave pri obveščanju o prekinitvi delovanja izvajalcev

Kot tretjo pogostejšo težavo staršev pa je Duša Hlade Zore poudarila slabo obveščanje, denimo da se je ortodont upokojil ali zaradi katerega drugega razloga prenehal delo v ordinaciji. "Specialisti ortodonti se vse pogosteje srečujemo s prekinitvami delovanja izvajalcev in s stiskami pacientov, ki nastopijo ob tem, saj po izpadu izvajalca naenkrat ostane brez terapevta približno 1500 obravnavanih ljudi, ki iščejo pomoč v drugih ordinacijah," so sporočili z zdravniške zbornice.

Ortodonti opozarjajo, da komunikacija ni pravočasna in zadostna, izbira drugega izvajalca, ki bi lahko prevzel paciente, je zelo dolgotrajna, saj traja več kot šest mesecev, da se od ministrstva in ZZZS-ja zagotovi nadomestni ortodont. Posledica so pritiski na obstoječe izvajalce osebno, prek telefona, v dopisih, številne pritožbe staršev na vseh institucijah in objavljanje v medijih s ciljem pritiska na izvajalce.

Ker so potrebne hitre izboljšave v dobro pacientov in izvajalcev, ortodonti predlagajo, da ortodont pred upokojitvijo pravočasno obvesti pristojne institucije, te pa se na njegov izpad nato pravočasno pripravijo. Po besedah Sande Lah Kravanja bi bilo treba ob tem pri razpisih za specializacije večjo težo dati regijskemu merilu ob izbiri novih kandidatov, s čimer bi si prizadevali, da specialist nadaljuje delo v regiji po opravljenem izobraževanju.