Sredstva proti kašlju so pri oslovskem kašlju neučinkovita. Foto: EPA
Sredstva proti kašlju so pri oslovskem kašlju neučinkovita. Foto: EPA

V UKC-ju Ljubljana pojasnjujejo, da se bolezen prenaša kapljično in se največkrat pojavlja v majhnih epidemijah pri šolarjih in mladih odraslih, vendar lahko prizadene katero koli starostno skupino.
Čeprav je bilo v zadnjih dneh v UKC-ju hospitaliziranih nekaj otrok z oslovskim kašljem, je število običajno in ne pomeni porasta. Trenutno na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja zaradi oslovskega kašlja še ni hospitaliziran nihče.
Oslovski kašelj je po besedah Tatjane Mrvič z omenjene klinike mogoče najučinkoviteje preprečiti s cepljenjem. "Okužbo sicer lahko zdravimo tudi z antibiotki, vendar večina obolelih pride k zdravniku že tako pozno v poteku bolezni, da to zdravljenje običajno ni učinkovito," poudarja infektologinja.
Kašelj je na začetku zelo težko ugotoviti
"Od enega do dveh tednov po okužbi se pojavi kašelj brez povišane telesne temperature. Kašelj je v tem obdobju, ki običajno traja od sedem do deset dni, lahko povsem neznačilen in običajno ni moteč. V tem obdobju je bolnik tudi najbolj kužen. Po tem obdobju se začnejo tipični napadi kašlja, ki so v napadih z zariplostjo ali pomodrevanjem in so močnejši ponoči. Napad kašlja lahko traja tudi do ene minute, vmes otrok hlasta za zrakom, lahko tudi bruha. Pri odraslih bolnikih je kašelj lahko še vedno neznačilen oz. blažji," pojasnjuje.
Kašelj je sprva sicer težko prepoznati. Pri sumu nanj ali kadar otrok oz. odrasla oseba kašlja dlje časa brez postopnega izboljšanja, svetujejo takojšen obisk zdravnika, zlasti kadar otrok, predvsem dojenček, med napadom kašlja pomodri.
Sredstva proti kašlju so neučinkovita
V teh primerih zdravnik predpiše antibiotik, sredstva za blažitev kašlja pa običajno ne pomagajo. Bolezen po navadi izzveni v šestih do osmih tednih. Zdravljenje z ustreznim antibiotikom sicer skrajša obdobje kužnosti in na začetku ublaži simptome, ne vpliva pa bistveno na končni izid bolezni.
Vir okužbe za dojenčke, kjer je potek bolezni lahko hujši, so običajno odrasli (starši, stari starši, drugi sorodniki), lahko pa so tudi sorojenci, ki obiskujejo osnovno šolo in še niso prejeli poživitvenega odmerka cepiva.