Fotografija je simbolična. Foto: Pixabay
Fotografija je simbolična. Foto: Pixabay

Svetovna federacija za duševno zdravje ugotavlja, da od 75 do 95 odstotkov ljudi z duševnimi motnjami v državah z nizkimi in srednjimi dohodki ne more dostopati do sistema skrbi in storitev za duševno zdravje. Razmere tudi v državah z visokimi dohodki niso veliko boljše.

Številni ljudje z duševno motnjo ali boleznijo niso deležni zdravljenja, do katerega so upravičeni, in skupaj s svojimi bližnjimi in negovalci še vedno doživljajo stigmo in diskriminacijo, so ob letošnjem svetovnem dnevu zapisali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Anksiozne motnje: Kdor beži pred tesnobo, bo tekla za njim

Težava dostopnosti do pomoči

V slovenskem združenju za duševno zdravje (Šent) opozarjajo, da ljudje po državi nimajo enakega dostopa do služb duševnega zdravja, pri čemer imajo na podeželju bistveno slabši dostop do programov pomoči kot v mestih. Neenakost se povečuje, zlasti v času, ko zaradi protikoronskih ukrepov vse več ljudi ostaja doma. Svarijo pred osamljenostjo in socialno osamo, zlasti tistih s slabšo socialno mrežo.

Varuh človekovih pravic Peter Svetina je ob svetovnem dnevu pozval k odločnejšemu ukrepanju. "Pri skrbi za duševno zdravje družbe capljamo. Pričakujem odločnejše ukrepanje," je sporočil. Prepričan je, da je skrb za duševno zdravje ljudi od razglasitve svetovnega dne precej napredovala, a razmere še zdaleč niso zavidljive.

V Sloveniji so desetletja zapostavljanja področja privedla do pomanjkljivega sistema skrbi za duševno zdravje. Sistem se spopada s pomanjkanjem specialistov, pedopsihiatrov, kliničnih psihologov in psihiatrov. Financiranje specializacij iz klinične psihologije ni sistemsko urejeno, isto velja za področje psihoterapije. Čakalne dobe na prve preglede ter psihološko in psihoterapevtsko pomoč so dolge.

Med epidemijo porast depresije. Tveganje višje pri mlajših in ženskah.

DZ je leta 2018 potrdil Nacionalni program duševnega zdravja od 2018 do 2028, ki je prvi organiziran in celovit pristop k varovanju in krepitvi duševnega zdravja celotne populacije. A kot opozarja pobudnica in začetnica nacionalnega programa Jožica Maučec Zakotnik, v kratkem času ni mogoče zapolniti velike vrzeli. "Trenutno smo, tudi zaradi posledic epidemije covida-19, soočeni z dodatnim porastom težav v duševnem zdravju in s še bolj šepajočimi sistemi zdravstva, šolstva in sociale," je dodala.

Namen svetovnega dneva duševnega zdravja je opozoriti javnost na duševne težave in bolezni ter na problematiko, povezano z njimi. Prvič so ga zaznamovali leta 1992 na pobudo nevladne Svetovne federacije za duševno zdravje.

Poklukar: Duševna stiska ni in nikoli ne sme biti tabutema

Minister za zdravje Janez Poklukar. Foto: BoBo/Borut Živulović
Minister za zdravje Janez Poklukar. Foto: BoBo/Borut Živulović

Duševna stiska ni in nikoli ne sme biti tabutema. O tem moramo govoriti, si pomagati in vsem, ki ga potrebujejo, tudi omogočiti dostop do zdravljenja, je ob dnevu duševnega zdravja zapisal minister za zdravje Janez Poklukar.

"Zavedam se, da je pandemija covida-19 še poglobila stiske posameznikov. Opazili smo izrazit porast posledic na duševnem zdravju, ki jih je mogoče pripisati epidemiji. Spopadamo se s porastom odvisnosti, nespečnosti, tesnobe, vedenjskih in čustvenih težav, še posebej pri otrocih in mladostnikih," je izpostavil minister.

Zaradi posledic epidemije za duševno zdravje je po njegovih besedah treba okrepiti vse dejavnosti podpore in pomoči ljudem v stiski. "Pomembno je, da naše okolje in vse podporne službe razumejo pomen učinkovitega pristopa k obvladovanju stisk in med sabo sodelujejo," je prepričan minister.

Kot je pojasnil, je pred svetovnim dnevom duševnega zdravja sklical drugo sejo sveta vlade za duševno zdravje. Obravnavali so stanje na področju duševnega zdravja in že izvedene dejavnosti. Posvetili so se tudi načrtom za prihodnje.

Kaj je storilo ministrstvo

Po njegovih navedbah so na ministrstvu za zdravje sprejeli kar nekaj ukrepov za izboljšanje stanja. Veseli ga, da bo do konca leta delujočih že 25 od načrtovanih 29 centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov. Širijo se tudi centri za duševno zdravje odraslih, ki vključujejo tudi mobilne skupnostne time.

Zaradi porasta urgentnih napotitev so povečali kapacitete na Univerzitetni Psihiatrični kliniki Ljubljana in v službi za otroško psihiatrijo v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana, ki je v novem dnevnem centru že sprejela v obravnavo prve otroke. Pedopsihiatrične kapacitete so se povečale tudi v UKC-ju Maribor, je navedel Poklukar.

Dodal je, da je bil objavljen prvi javni razpis za specializacije desetih kliničnih psihologov, kar bo ublažilo kadrovsko stisko na tem področju. Ob tem pa je napovedal, da bodo zagotovili tudi dodaten kader za organizacijo nujnih obravnav pri otrocih in informacijsko podporo, ki bo to omogočala.

Ministrstvo za zdravje je tudi za 2,8 milijona na letni ravni finančno podprlo kadrovske in programske širitve Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki so namenjene koordinaciji in izvajanju konkretnih ukrepov za boljše duševno zdravje. Pospešili so postopek novelacije zakona o duševnem zdravju, ki bo implementiral sodbi ustavnega sodišča iz let 2015 in 2019. Vlada ga bo obravnavala predvidoma do konca oktobra, je še pojasnil minister.

Sicer pa se je po njegovih besedah svet za duševno zdravje seznanil s predlogom akcijskega načrta za izvajanje resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja za obdobje 2021–2023, ki ga bodo do sredine novembra posredovali v potrditev vladi. Akcijski načrt po ministrovih besedah vključuje tudi nove nujne ukrepe za blažitev krize zaradi epidemije ter posledičnih zdravstvenih, gospodarskih, socialnih, društvenih in drugih tveganih dejavnikov za težave v duševnem zdravju.