Pri bolnikih s srčnim popuščanjem in zamašeno žilo z infarktno brazgotino, ki so jim poleg vstavitve defibrilatorja v raziskavi izvedli tudi preventivno katetrsko ablacijo, je prišlo do 67-odstotnega zmanjšanja pojavnosti motenj srčnega ritma in posledičnih šokov z defibrilatorjem. Pomembno manj je bilo tudi hospitalizacij zaradi aritmij, so sodelujoči v raziskavi predstavili na novinarski konferenci UKC-ja Ljubljana.

Študijo so izvajali med letoma 2017 in 2024. Vanjo so vključili 60 slovenskih bolnikov, večinoma moških, ki so bili v povprečju stari 67 let in pol. Vsi so imeli srčno popuščanje in zamašeno žilo z infarktno brazgotino, niso pa še imeli motenj srčnega ritma. Bolnike so spremljali 44 mesecev.

Doslej so bolnikom z opisanimi zdravstvenimi težavami v skladu s smernicami vstavili defibrilator. V primeru aritmije jo namreč defibrilator prekine, s tem pa prepreči nenadno srčno smrt, je pojasnil idejni vodja novega koncepta zdravljenja David Žižek iz laboratorija za srčno spodbujanje in resinhronizacijo interne klinike UKC-ja.

A vsak tak šok bolniki z defibrilatorjem opisujejo kot zelo neprijeten. Ker je šok zelo močan, ga nekateri primerjajo z "brco konja". Pogosto razvijejo strah in anksiozne motnje, saj se lahko motnja ritma, ki zahteva šok defibrilatorja, razvije kadar koli in kjer koli. Pacient lahko za kratek čas izgubi zavest, pade, se spotakne, poškoduje.

"Naša predpostavka je bila, da če pacientom ob vstavitvi defibrilatorja izvedemo preventivno katetrsko ablacijo, preden razvijejo motnje srčnega ritma, to bistveno zmanjša nastanek motenj srčnega ritma, sprožitev defibrilatorjev in posledično zmanjša hospitalizacije zaradi nastanka aritmij. To se je v študiji tudi potrdilo," je pojasnil Žižek. Doslej so ta poseg pri bolnikih izvedli šele, ko so doživeli enega ali celo več šokov, ki niso vplivali le na delovanje srca, ampak tudi bolnikovo psihofizično stanje.

Poseg pri bolnikih opravijo skozi dimeljske žile, je pojasnil Matevž Jan s kliničnega oddelka za kirurgijo srca in ožilja. Pacienti med posegom niso v splošni anesteziji, so pa sedirani in torej spijo. Pri posegu poleg zdravnika sodelujejo še vsaj ena medicinska sestra ter radiološki inženir in elektroinženir. Verjetnost za zaplete je pri preventivnih posegih majhna, bolj tvegani pa so posegi pri bolnikih, ki že imajo motnje ritma, je pojasnil.

Študija prebojna v svetovnem merilu

Pri izvedbi raziskave so strokovnjaki iz UKC-ja Ljubljana sodelovali s kolegi iz Splošne bolnišnice Izola in iz Splošne bolnišnice Celje. Vodja kardiološke dejavnosti v SB-ju Izola Jurij Avramovič Gregorič je povedal, da so v študiji z veseljem sodelovali, Rafael Skale s kardiološkega oddelka SB-ja Celje pa, da sodelovanje več centrov v raziskavi predstavlja standard v klinični raziskovalni dejavnosti.

Gre za prvo tovrstno študijo, ki je po navedbi UKC-ja Ljubljana prebojna v svetovnem merilu. Kot je dejal Žižek, je študija nastala izključno v Sloveniji. "Zanašali smo se na dobro idejo in dokazali, da čeprav je izjemno težko prodreti na svetovni ravni, se tudi to da, če je ideja dobra in dobro izpeljana," je poudaril.

Rezultati raziskave sicer še niso dovolj za spreminjanje klinične prakse, je pojasnil. So pa z njimi odprli vrata v možnost preventivnih ablacij. Razmišljajo o razširitvi študije, saj je znanost med izvajanjem študije zelo napredovala. Padla je pobuda, da bi pri tem morda sodelovali tudi s centri v tujini. Študija sicer predstavlja izjemen finančni in logistični zalogaj, je dodal.

Prvi defibrilator so sicer bolniku z opisanimi zdravstvenimi težavami pri nas vsadili leta 1989. V 80. letih so začeli zdraviti s kirurškimi pristopi, ki jih danes ne uporabljajo več. Prav tako v 80. letih pa so začeli zdraviti tudi s katetrsko ablacijo, je pojasnil Matjaž Šinkovec iz laboratorija za elektrofiziološke posege.