Subhija Hasić je v Slovenijo prišla iz Bosne in Hercegovine, kjer je takrat potekala vojna. Potem ko se je tri mesece skrivala v gozdovih s svojimi štirimi otroki, so jo rešili vojaki ZN-a in jo odpeljali iz države. Prva leta izseljenstva je z otroki preživela v Nemčiji. Mesece ni vedela, kaj se dogaja z njenimi sorodniki, potem pa je prejela dobre vesti: "Ko sem slišala, da je moj mož prišel v Ljubljano, sem se tudi jaz vrnila in tudi ostala tukaj."

Subhija in njena družina živita v Ljubljani s skromno socialno pomočjo. Niti ona niti njen mož zaradi slabega zdravstvenega stanja ne moreta več najti zaposlitve. Tudi njuni zdaj že odrasli otroci težko dobijo delo.
Čeprav imata urejeno osnovno zdravstveno zavarovanje, si doplačila za zdravila, ki ju z možem potrebujeta, ne moreta privoščiti: "Ko plačam položnice, mi ne ostane skoraj nič, še za hrano ne. Ostajam dolžna. Ne morem plačati računov za ogrevanje, stanovanje, vodo …" pripoveduje.

Pro bono ordinacija nudi več kot le zdravila
Zaradi tega po zdravila, psihično podporo, pa tudi po pomoč v bitki z administracijo prihaja v Pro bono ordinacijo na Mislejevi ulici v Savskem naselju: "Meni je najpomembneje, da tu dobiva z možem zdravila. Imam pa tukaj tudi neko psihično podporo. Zdravnik nam pomaga, pogovori se z nami, piše nam prošnje za odlog dolgov, ki jih imamo. Menda bomo to nekako rešili."

Dobri doktor Doplihar in še 46 zdravnikov
Aleksandra Dopliharja Subhija ne more prehvaliti. On in 46 drugih zdravnikov prostovoljcev različnih specializacij, pa še medicinska sestra in socialna delavka so se pripravljeni spoprijeti skoraj z vsako težavo, ki jo prinesejo v ordinacijo ljudje v najtežjih trenutkih svojega življenja. Čeprav se lahko Doplihar pohvali z uspešno kariero, je najbolj ponosen prav na osnovanje ambulante Pro bono, ki je sčasoma postala prava mala poliklinika.
Manjkata le zobozdravnik in okulist
"Imamo pet zdravnikov splošne prakse in specialiste. Pokrite imamo vse specializacije. Manjkata nam samo zobozdravnik, ker nimamo ambulante zanj, in okulist, ker so aparati za njegovo delo predragi," pravi Doplihar.

Tudi najbolj žalostne zgodbe imajo lahko srečen konec
Pro bono ambulanta deluje že petnajst let. V tem času je šlo skozi njena vrata več kot tisoč različnih pacientov. Najtežji so vedno tisti, ki ambulanto obiščejo v zadnjem stadiju neke smrtne bolezni.
Vseeno se Doplihar rad spomni tistih pacientov, katerih zgodbe imajo srečen konec: "Najbolj me je ganila zgodba gospoda, ki je bil mornar in je potoval po vsem svetu. Ko je končno prišel domov, mu je žena umrla, otroci pa so ga zapustili. Ostal je sam. Pomagali smo mu, da si je pridobil pokojnino, da si je našel stanovanje. Zdaj živi tu blizu."Pro bono ambulanta vrača dostojanstvo ...
Poleg medicinske in psihološke pomoči v ambulanti zaposleni nudijo tudi pomoč v obliki obleke, obutve in potrebščin za otroke. Tistim, ki so ostali brez doma, nudijo tudi možnost uporabe opremljene kopalnice: "Velika težava je bila, če smo morali pacienta poslati v drugo ambulanto. Tam so se specialisti in drugi vedno pritoževali zaradi stanja pacientov. Zdaj se pacienti, ko pridejo, najprej okopajo in preoblečejo."

… in rešuje življenja
Ambulanto s potrebščinami, obleko in zdravili oskrbujejo Zdravstveni dom Ljubljana, Mestna občina Ljubljana, Karitas in Slovenska filantropija. Pomagajo tudi ljudje, ki velikodušno darujejo stvari in zdravila, ki jih ne potrebujejo več. Ljudem, ki živijo v pomanjkanju, ta ambulanta lahko dobesedno reši življenje. Zdravnik poudarja, da so posebej dobrodošle donacije nogavic in spodnjega perila. Subhija skozi solze prizna: "Mislim, da če ne bi bilo te ambulante in teh zdravnikov tukaj, bi se že davno ubila."

Brezdomci, priseljenci iz nekdanjih republik, S. P.-ji ...
Poleg ljubljanskih brezdomcev in ljudi z območja nekdanje Jugoslavije vse pogosteje iščejo pomoč v Ambulanti tudi delavci migranti iz Bolgarije, Romunije in Ukrajine. Doplihar pa pričakuje vse večje število samostojnih podjetnikov iz okolice Ljubljane, ki so zaradi gospodarske krize ostali brez dela.