To odkritje pomembno vpliva na klinično prakso in obravnavo najbolj ogroženih pacientov, so sporočili s Klinike Golnik.

Ugotovitve izhajajo iz večletne raziskave, v katero sta bili vključeni 1502 osebi iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške in Poljske. Pri raziskavi so poleg Klinike Golnik kot vodilne partnerice sodelovali še Medicinska fakulteta v Gradcu, Univerzitetni klinični center Zagreb, Medicinska fakulteta v Krakovu in Nacionalni inštitut za zdravje v ZDA.

Cilj raziskave je bil z raziskovanjem genetskega ozadja anafilaksije oziroma življenjsko ogrožajočih alergijskih reakcij odkriti bolnike, ki so nagnjeni k najhujšjim alergijskim reakcijam, in tako preprečiti smrt zaradi tega vzroka. Ugotovitve raziskave so bile sredi marca objavljene v strokovnem članku v ugledni alergološki reviji Allergy: European Journal of Allergy and Clinical Immunology.

Doslej je veljalo prepričanje, da je alergijska reakcija nepredvidljiva in da ne moremo napovedati, kako hudo reakcijo bo pacient imel. Raziskava pa bistveno spreminja naš pogled na mehanizme anafilaksije, so navedli na Kliniki Golnik in pojasnili, da so raziskovalci odkrili, da imajo pacienti z najhujšimi alergijskimi reakcijami lahko genetsko bolezen.

Raziskava je pokazala, da je mogoče pri pacientu, ki je že doživel hudo anafilaktično reakcijo, preveriti genetske dejavnike, ali ima večje tveganje za naslednji hujši potek alergije. Na tej podlagi lahko paciente z odkrito genetsko motnjo odslej zdravijo na drugačen in intenzivnejši način, jih nadzorujejo in zdravijo vse življenje.

Vodja Alergološke enote na Kliniki Golnik in soavtor raziskave Peter Kopač je pojasnil, da je njihova raziskava potrdila, da ima do 30 odstotkov pacientov, ki so alergični na strup ose ali čebele in jih zato zdravijo z imunoterapijo, v osnovi genetsko motnjo, in sicer bolezen mastocitov.

"To je zelo velika skupina, na katero smo zdaj posebej pozorni. Ti pacienti so bolj ogroženi za naslednje reakcije in vemo, da je tudi zdravljenje manj uspešno. Zato jih zdaj zdravimo drugače, potrebujejo dosmrtno imunoterapijo in kljub temu morajo še vedno s seboj nositi avtoinjektor z adrenalinom," je izpostavil Kopač.

Vodja Laboratorija za klinično imunologijo in molekularno genetiko na Kliniki Golnik ter glavni raziskovalec projekta Peter Korošec je povedal, da je v raziskavi sodelovalo veliko pacientov iz štirih držav. "Ne glede na to, da so bili pacienti obravnavani v različnih državah, so bili rezultati zelo primerljivi, kar kaže na velik pomen naših ugotovitev," je poudaril.

Kot je dodal, je zelo pomembno, da je bil ves visokotehnološki del genetske analize izveden v Sloveniji, kar kaže na izjemno raven slovenskega medicinskega raziskovalnega dela na področju genetike in imunologije.

200 pacientov z najhujšmi oblikami alergije

Na Kliniki Golnik vsako leto obravnavajo približno 200 pacientov z najhujšimi oblikami alergije, ki so smrtno nevarne. Ocenjujejo, da letno v Sloveniji zaradi anafilaksije umrejo dva človeka ali trije ljudje, pri čemer gre v večini primerov za alergije na pike žuželk, zdravila ali hrano.

Anafilaksija je življenje ogrožajoča sistemska preobčutljivostna reakcija, ki se razvije v nekaj minutah po prvem stiku z alergenom. Pri anafilaksiji so prizadeta dihala in srčno-žilni sistem, pojavijo se spremembe na koži in sluznicah. Prvi znaki anafilaksije so srbež kože, pogosto dlani, podplatov ali za ušesi, pojav koprivnice, pordevanje kože, kihanje ali otekanje obraza.

Pojavijo se zelo hitro in lahko hitro napredujejo z občutkom cmoka v grlu, težko sapo, znižanim krvnim tlakom, vrtoglavico in kolapsom. Lahko se kažejo tudi kot krči v trebuhu, bruhanje in driska.