Slepi si že leta prizadevajo, da bi se med drugim izboljšale njihove možnost za zaposlovanje. Foto: EPA
Slepi si že leta prizadevajo, da bi se med drugim izboljšale njihove možnost za zaposlovanje. Foto: EPA
Tehnološki napredek je v mnogočem olajšal življenje slepim in slabovidnim, predvsem jim je olajšal in omogočil komuniciranje in branje. Foto: EPA

Ob današnjem svetovnem dnevu vida, ki je namenjen zavedanju, kako zelo pomemben je vid v našem življenju, je predsednik predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Tomaž Wraber opozoril, da oftalmolog pregleda večino ljudi ob opravljanju vozniškega izpita, torej ko so stari 18 ali 20 let, nato pa jih desetletja ni več na spregled na pregled oči.

Težave z vidom se izrazito povečajo s staranjem, a takrat je že prepozno za ukrepanje. "Če se opazijo prvi znaki okvare vida, se praviloma lahko ukrepa. Zelo pogosto se lahko bolezen upočasni. Če se pa ne da pomagati, se lahko takšnega človeka pripravi, da bo nekoč brez vida. To je veliko lažje storiti pri 30 ali 40 letih, kot pa pri 70 letih," poudarja Wraber.

Slepi si želijo večjo dostopnost do pripomočkov
Po njegovih besedah naj bi imelo, glede na izsledke raziskav v Sloveniji, resnejše težave z vidom okoli 30.000 ljudi. Registra še nimamo. Ob tem Wraber dodaja, da slepi in slabovidni že dolga leta opozarjajo na svoje težave - med drugim želijo večjo dostopnost do medicinsko-tehničnih pripomočkov, celostno rehabilitacijo in večje zaposlovanje slepih.

Kdaj presejalni program za vid?
Eden izmed načinov, kako bi lahko preprečili oziroma ublažili težave v vidom, bi bil presejalni program za vid po vzoru kanadskega, kjer ima posameznik pravico do temeljitega pregleda oči vsake štiri leta. Temeljit pregled ne vključuje samo merjenja ostrine vida, ampak tudi pregled vidnega polja, očesnega tlaka in zaznavanja kontrastov. "V primerjavi s tem, kakšni so stroški zaradi izgube vida, bi bila to zelo dobra naložba," je prepričan Wraber.

Po drugi strani pa je pomembno dvigniti ozaveščenost ljudi, da morajo skrbeti za svoje oči in redno odhajati na preventivne preglede, tako kot hodijo na preglede k zobozdravniku.

V Evropi je po njegovih navedbah 16 milijonov ljudi, ki imajo nekorigirane motnje vida. To pomeni, da bodisi niso bili pri zdravniku, da bi jim ta dodelil očala, bodisi očal ne nosijo ali pa imajo slabo odmerjeno dioptrijo na očalih. Ob tem pa opozarja, da je tudi slabo odmerjena dioptrija vzrok za hude okvare vida. Najpogostejši vzroki za okvare oz. izgubo vida so v razvitem svetu rumena pega, ki je po njegovih navedbah za zdaj še neozdravljiva, glavkom in sladkorna bolezen.