Zdravstveni delavci z odmerki cepiva proti otroški paralizi v hladilnih torbah s čolnom potujejo v težko dostopne dele Pakistana. Foto: EPA
Zdravstveni delavci z odmerki cepiva proti otroški paralizi v hladilnih torbah s čolnom potujejo v težko dostopne dele Pakistana. Foto: EPA

Tri potrebne odmerke cepiva proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju (DTP), kar je kazalnik pokritosti s cepljenjem znotraj držav in med njimi, je lani prejelo za pet odstotnih točk manj otrok kot leta 2019. Delež precepljenosti se je znižal s 86 na 81 odstotkov, so sporočili iz Svetovne zdravstvene organizacije (WHO).

Posledično je 25 milijonov otrok leta 2021 zamudilo enega ali več odmerkov cepiv v okviru rutinskih storitev cepljenja. To je dva milijona več kot je tistih, ki so izpustili odmerek leta 2020, in šest milijonov več kot leta 2019. To pomeni, da narašča število otrok, ki jih ogrožajo bolezni, ki jih je mogoče preprečiti.

Večina otrok, ki niso prejeli cepiva, v državah z nizkimi dohodki

Sorodna novica V Afriki odkrili prvi primer otroške paralize na tej celini po več letih

18 milijonov od 25 milijonov otrok v letu 2021 ni prejelo niti enega odmerka cepiva proti oslovskemu kašlju. Med njimi jih večina živi v državah z nizkimi in srednjimi dohodki, največ v Indiji, Nigeriji, Indoneziji, Etiopiji in na Filipinih. Med državami z največjim relativnim povečanjem števila otrok, ki med letoma 2019 in 2021 niso prejeli niti enega odmerka cepiva, sta Mjanmar in Mozambik.

Tudi pokritost s prvim odmerkom cepiva proti ošpicam je leta 2021 padla na 81 odstotkov, kar je najnižja raven po letu 2008. Podoben upad cepljenja so zaznali še pri otroški paralizi in virusu HPV, ki deklice varuje pred rakom materničnega vratu pozneje v življenju.

Otroci na Šrilanki čakajo na cepljenje proti davici. Fotografija je nastala septembra lani, pred zdrsom države v hudo gospodarsko krizo in družbene nemire. Foto: EPA
Otroci na Šrilanki čakajo na cepljenje proti davici. Fotografija je nastala septembra lani, pred zdrsom države v hudo gospodarsko krizo in družbene nemire. Foto: EPA

Med vzroki vojne, napačne informacije in prekinitev dobavnih verig

Zmanjšanje je posledica številnih dejavnikov, vključno z večjim številom otrok, ki živijo v konfliktnih in nestabilnih okoljih, kjer je dostop do cepljenja omejen, povečanim številom napačnih informacij ter s težavami, povezanimi s pandemijo covida-19, kot so prekinitve storitev in dobavne verige.

"To je rdeči alarm za zdravje otrok. Priča smo največjemu trajnemu upadu cepljenja otrok v eni generaciji, posledice pa se bodo merile v življenjih," je dejala izvršna direktorica Sklada za otroke (Unicef) Catherine Russell.

Nevarnost izbruhov bolezni

Pri tem je opozorila, da covid-19 ne bi smel biti izgovor za trenutno stanje, in dodala, da morajo nadoknaditi manjkajoče milijone cepljenj, sicer bomo neizogibno priča novim izbruhom bolezni.

To zgodovinsko nazadovanje v stopnji cepljenosti se dogaja ob hitro naraščajoči stopnji hude akutne podhranjenosti. Podhranjen otrok ima že tako oslabljeno odpornost, zato lahko zaradi izpuščenih cepljenj običajne otroške bolezni zanj hitro postanejo smrtno nevarne.