Foto: TV Slovenija/posnetek zaslona
Foto: TV Slovenija/posnetek zaslona

Pred razpravo so članom sveta zavoda predstavili protokol, po katerem se posameznim zdravstvenim delavcem izdaja soglasje za delo zunaj matične ustanove. V skladu s potrebnimi pogoji je bilo podeljeno tudi soglasje direktorju Draganu Kovačiću za delo zunaj matične ustanove, so dodali v bolnišnici.

Delo poteka v več stopnjah in na več ravneh, v vseh pa se opredelijo obveznosti delavca, ki jih mora najprej opraviti v celjski bolnišnici, preden lahko dobi soglasje za delo zunaj nje, so pojasnili. Če prosilec teh pogojev ne izpolnjuje, se mu soglasje ne izda ali pozneje tudi prekliče. Bolnišnica je takšne ukrepe lani sprejela v sedmih primerih, v prvih dveh mesecih letos pa v enem, so še navedli.

V bolnišnici zatrjujejo, da je Kovačić izpolnjeval vse pogoje, "saj se je ob konstantnem prilivu napotnic v očitanem obdobju čakalna doba na kardiološke preglede zaradi večjega števila opravljenih storitev v kardioloških ambulantah celjske bolnišnice znižala za 22,5 odstotka po vseh stopnjah nujnosti".

Sorodna novica Tarča: Zdravniška šahovska partija

Najkrajša čakalna doba na prvi kardiološki pregled

Dodatno delo kardiologov v kardiološki ambulanti Zdravstvenega doma Celje je zagotovilo najkrajšo čakalno dobo na kardiološki prvi pregled v Sloveniji in s tem povečalo dostopnost do zdravstvene obravnave kardiološkim pacientom, zato je svet zavoda celjske bolnišnice na četrtkovi seji tudi pozval ministrstvo za zdravje, da se izognejo takšnim pomislekom, čim prej sistemsko uredi dejavnost dela zdravnikov zunaj matične ustanove.

Vodstvo bolnišnice je svetnike seznanilo tudi z realizacijo obsega dela bolnišnice v prvih dveh mesecih letos. Glede na enako obdobje preteklega leta je bolnišnica, kljub stavki zdravnikov, realizirala več programa dela, so zapisali.

Povečanje realizacije programa dela gre predvsem na račun velikega povečanja akutne oz. bolnišnične obravnave bolnikov zaradi epidemije gripe in respiratornih obolenj ter večjega števila poškodb, ki so zahtevale operativno zdravljenje, so dodali.

Epidemiološkim razmeram je z viški opravljenega dela sledila tudi realizacija ambulantne dejavnosti na nekaterih specialističnih področjih, medtem ko na drugih zaradi prerazporeditve resursov in sočasne stavke zdravnikov ni v celoti dosegla zastavljenega obsega dela.

Na seji sveta zavoda so govorili tudi o deležu stavkajočih zdravnikov. Svetnikom so predstavili aktualne podatke, po katerih v celjski bolnišnici stavka 48 odstotkov zdravnikov, 39 odstotkov pa jih vztraja pri umiku soglasja za delo prek polnega delovnega časa.