Zadnje tedne se v svetovnih medijih vrstijo novice o novem izbruhu otroške paralize v Siriji, kjer so zaradi državljanske vojne, ki se je začela leta 2011, močno zmanjšali cepljenje otrok. Za zdaj so otroško paralizo potrdili pri desetih otrocih, mlajših od dveh let, Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) pa svari pred širjenjem bolezni v Siriji in v sosednjih državah.

Iz Združenih narodov so sporočili, da so začeli izvajati doslej največjo kampanjo cepljenja otrok proti otroški paralizi na Bližnjem vzhodu. Načrtujejo cepljenje več kot 20 milijonov otrok v Siriji in v šestih drugih državah. V Unicefu so potrdili, da so doslej v Siriji cepili že 650.000 otrok, od tega 116.000 v pokrajini Deir al Zur na severovzhodu, kjer so tudi odkrili primere bolezni. WHO je ob tem sporočila, da je virus zelo nevaren za države Bližnjega vzhoda, saj se širi kopensko, zasledili pa so ga že v Pakistanu, Egiptu, Izraelu, pa tudi na Zahodnem bregu in v Gazi.

Nemška epidemiologa sta prejšnji teden v britanski reviji The Lancet opozorila, da je izbruh otroške paralize v Siriji resna grožnja tudi za Evropo, kjer so to nevarno in potencialno smrtonosno bolezen izkoreninili že leta 2002. Dejala sta, da je Evropa ogrožena predvsem zato, ker je v nekaterih državah število cepljenih proti otroški paralizi razmeroma nizko in ker se uporablja tip cepiva, ki je manj učinkovit proti virusu kot oralno cepivo, ki ga dandanes praktično ne uporabljajo več, saj povzroča sicer redke primere paralize.

Kako je z ogroženostjo pred otroško paralizo v Sloveniji, smo preverili pri Inštitutu za varovanje zdravja, kjer zagotavljajo, da je možnost ponovnega izbruha bolezni v Sloveniji zelo majhna. Več si lahko preberete v spodnjem intervjuju.

Mediji so v preteklem tednu navajali nemška epidemiologa, ki trdita, da je izbruh otroške paralize v Siriji resna grožnja za Evropo, kjer so to bolezen izkoreninili že leta 2002. Je ogrožena tudi Slovenija?
Stanje glede otroške paralize v svetu na Inštitutu za varovanje zdravja neprekinjeno spremljamo. Pred uvedbo cepljenja sredi 50. let je bila otroška paraliza razširjena po vsem svetu. S cepljenjem se je število obolelih zelo zmanjšalo in bolezen je ponekod izginila že v 80. letih. Od leta 1988 pod vodstvom Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) poteka široka svetovna kampanja za izkoreninjenje otroške paralize. Od začetka te kampanje se je število obolelih po vsem svetu zmanjšalo za več kot 99 odstotkov, toda bolezen in s tem kroženje virusov še vedno ostaja v nekaterih delih osrednje Afrike in v Južni Aziji (v Pakistanu, Afganistanu, Nigeriji in v rogu Afrike). Ponoven pojav bolezni Siriji, kjer je ta že veljala za izkoreninjeno, nedvomno vzbuja dodatno pozornost in zahteva načrt pripravljenosti. Glede na trenutne razmere v Siriji in velike migracije ljudi obstaja nevarnost širjenja bolezni predvsem v sosednjih državah. Možnosti vnosa bolezni v države Evropske unije ni mogoče popolnoma izključiti predvsem zaradi beguncev, ki si iščejo zatočišče na evropski celini. Če bi begunci z ogroženih območij prišli tudi v Slovenijo, bi bilo širjenje bolezni pri nas zaradi velikega deleža cepljenih ljudi malo verjetno. Če pa bi se število cepljenih pri nas zmanjševalo, bi se to lahko zelo hitro zgodilo. Pomembno je tudi, da se potniki v države, kjer je otroška paraliza, pred odhodom cepijo.

Zasledila sem podatek, da za otroško paralizo ni cepljenih kar 12 milijonov evropskih otrok. Ali ta drži?
Precepljenost proti otroški paralizi spremlja WHO, ki tudi nudi pomoč državam, ki si ne morejo privoščiti cepiva. Žal so marsikje po svetu razmere zaradi vremena, notranjih konfliktov ali zunanjih sovražnikov take, da cepljenja pogosto ne morejo izvesti. V nekaterih okoljih (pretežno urbanih) pa ljudje odklanjajo cepljenje, četudi za to nimajo strokovno upravičenih razlogov. To so pomembni objektivni in subjektivni razlogi, da na milijone otrok ni cepljenih proti otroški paralizi in tako je v skupinah, kjer je cepljenih manj kot 90 odstotkov ljudi, v primeru vnosa virusa velika možnost za širjenje bolezni.

Kakšna je precepljenost otrok za otroško paralizo v Sloveniji?
Otroška paraliza se je vse do leta 1962 pojavljala v obliki epidemij tudi v Sloveniji. Med letoma 1948 in 1962 je bilo kar nekaj večjih epidemij, ki so zahtevale smrtne žrtve in pustile trajne okvare otrokom in odraslim. Po uvedbi cepljenja leta 1957, sprva z mrtvim Salkovim cepivom in nato leta 1961 z oralnim, oslabljenim živim Sabinovim cepivom, se je število obolelih občutno znižalo. Zadnja epidemija v Sloveniji je bila leta 1978, ko je zbolelo devet otrok, nato pa nismo zasledili nobenega primera otroške paralize več. Obvezno cepljenje otrok v prvem letu starosti s tremi odmerki cepiva je bilo uvedeno leta 1964. Pri nas je vsako leto cepljenih več kot 95 odstotkov otrok. Tako se vzdržuje solidna raven zaščitenosti prebivalstva, ki lahko obvaruje pred širjenje virusa v primeru vnosa otroške paralize.

V zadnjem času se je v Sloveniji okrepila kampanja, ki opozarja pred nevarnostmi obveznega cepljenja. Kolikšen upad cepljenja otrok ste zaznali? Je številka lahko že skrb vzbujajoča?
V Sloveniji je proti otroški paralizi in drugim nalezljivim boleznim kljub omenjeni kampanji še vedno vsako leto cepljen velik delež otrok. Ugotavljamo pa, da so tudi pri nas vrtci in šole, kjer tudi do polovica otrok ni cepljenih, ker njihovi starši cepljenje odklanjajo. Takšna okolja pomenijo veliko nevarnost za širjenje nalezljivih bolezni v primeru pojava.

Je to, da se v Evropi uporablja cepivo, ki je manj učinkovito kot oralno cepivo, ki je bilo v uporabi včasih, pa je bilo bolj nevarno, ker je v nekaterih primerih povzročilo paralizo, res? Kakšno cepivo je v uporabi v Sloveniji?
V zadnjih desetih letih je veliko držav po svetu prešlo na izvajanje cepljenja proti otroški paralizi z mrtvim cepivom (z injekcijo) namesto z živim cepivom, ki se daje po žlički. Zamenjavo smo naredili zlasti v državah, kjer je virus prenehal krožiti, da bi preprečili kroženje cepilnih sevov virusov otroške paralize, ki jih z blatom izločajo cepljene osebe. Obe cepivi dajeta dobro zaščito. Živo cepivo je smiselno uporabiti, če pride do aktivnega kroženja virusa, saj pri cepljenih ljudeh zelo hitro spodbudi nastanek zaščite. Po cepljenju z mrtvim cepivom pa zaščitna protitelesa ne nastanejo takoj, kar pa v primeru, ko virusi ne krožijo, niti ni treba.

Cepljenje proti otroški paralizi je obvezno za vse otroke. Koliko časa bi moralo miniti od zadnjega izbruha bolezni, da se cepljenje umakne s seznama obveznih cepljenj?
V načrtu Svetovne zdravstvene organizacije za eradikacijo otroške paralize je predvideno, da se cepljenje ne preneha, dokler ne bo dovolj dokazov, da virusi otroške paralize ne krožijo nikjer več in da jih ni niti v ljudeh niti v okolju.

Kako lahko ljudje ukrepamo, da se širjenje bolezni, kot je otroška paraliza, čim bolj omeji?
Splošni ukrepi so enaki kot pri drugih nalezljivih boleznih. Pomembna je dosledna higiena, to je umivanje rok po uporabi stranišča in pred pripravo hrane. Nujno je, da se pravilno odstranjujejo odplake iz stranišč, da imajo ljudje dostop do pitne vode in da je vzpostavljena dobra praksa pri pripravi hrane. Nujno pa je tudi pravočasno cepljenje in zagotovitev visokega deleža cepljenih v skupinah, tako da se obvaruje tudi tiste, ki se zaradi zdravstvenih težav morda sploh ne morejo cepiti.

Kdo spada v najbolj ogroženo skupino? Se lahko z otroško paralizo okužijo tudi odrasli?
Z virusom otroške paralize se lahko okužijo necepljeni otroci in odrasli. Bolezen je ne glede na starost lahko zelo huda in pušča trajne ohromitve okončin ali celo smrt zaradi odpovedi dihalnih mišic.