Foto: Radio Koper/Karin Zorn Čebokli
Foto: Radio Koper/Karin Zorn Čebokli

Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je na delovnem srečanju na Brdu pri Kranju sestal s strokovnjaki s področja zdravstva, javne politike, financ, zavarovalništva ter predstavniki delodajalcev, delojemalcev in pacientov. Razpravljali so o projekcijah in mogočih rešitvah za doseganje dolgoročne finančne vzdržnosti in stabilnosti zdravstvenega sistema. Uvodni del srečanja je bil namenjen predstavitvi trenutnega stanja in projekcij. Minister je predstavil podatke, ki kažejo, da je razlika med prihodki in odhodki zdravstvene blagajne vse večja. Lani je primanjkljaj znašal 109 milijonov, projekcija za 2023 kaže na primanjkljaj za 148 milijonov, za 2024 pa že 370 milijonov. Dejal je, da se vprašanju finančni vzdržnosti med letoma 2025 in 2030 ne bo mogoče izogniti.

Danijel Bešič Loredan. Foto: BoBo
Danijel Bešič Loredan. Foto: BoBo

"Spoprijemamo se z novo realnostjo. Stroški rastejo v nebo. Dražita se ambulantno in bolnišnično zdravljenje, tudi na primarni ravni in v socialnih zavodih ter na področju zdravil. Vsi trendi bodo šli gor," je opozoril Bešič Loredan. Ob pregledu trenutnega stanja in projekcijah, tudi ob preoblikovanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, bomo po besedah ministra zato morali v najkrajšem možnem času poiskati dolgoročno vzdržno financiranje zdravstvenega sistema. "Tej nalogi se ne bomo mogli izogniti," je poudaril.

Nekaj projekcij je podrobneje prestavila direktorica urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Maja Bednaš. Kot je dejala, se število delovno sposobnih prebivalcev znižuje že dlje časa, v zadnjih 10 letih je padlo za 62.000, do konca desetletja se bo zniževalo za okoli 5000 na leto. V to projekcijo so že vključene projekcije priseljevanja tujih delavcev.

Zelo hitro se povečuje tudi skupina starejših od 65 let. Sredi devetdesetih let je bilo na 100 delovno sposobnih prebivalcev 22 starejših od 65 let, danes jih je 36,5, leta 2050 jih bo skoraj 60. Ravno pritisk demografskih sprememb je tisti, ki je največji na zdravstveno blagajno. Zdravstveni izdatki za posameznika namreč zelo hitro naraščajo po 50. letu, je dejala Bednaš.

Vse večja neenakost pri dostopnosti do zdravstvenih storitev

Na Umarju so tudi primerjali nekatere razmere v zdravstvu s povprečjem EU-ja in ugotovili, da so izdatki za zdravstvo "iz žepa" nižji kot v EU-ju. Pri nas ti znašajo 2,4 odstotka, 3,3 odstotka pa v EU-ju. Tako ocenjujejo, da je finančna dostopnost do zdravstvenih storitev v Sloveniji relativno dobra, je pa skrb vzbujajoče, da se izdatki iz žepa v skupni porabi gospodinjstev povečujejo, in to hitreje pri tistih, ki si to lažje privoščijo.

Po drugi strani si petina gospodinjstev z najnižjimi prihodki tega ne more privoščiti. "V tem segmentu so se zelo povečale neizpolnjene potrebe zaradi dolgih čakalnih dob," je opozorila in dodala, da se poslabševanjem dostopnosti povečuje tudi neenakost v zdravstvu.

Poudarila je še, da se je delež javnih izdatkov za zdravstvo v Sloveniji v zadnjih 20 letih povečal bistveno manj kot v povprečju EU-ja, kjer se je ta delež najbolj povečal v najrazvitejših državah. "Na srednji rok vlaganja v odpornost zdravstvenega sistema zahtevajo povečanje javnih izdatkov za zdravstvo," je dejala.

Rast izdatkov pa lahko zmanjša tudi dobro urejen sistem dolgotrajne oskrbe. Med možnimi odzivi na stanje na Umarju opozarjajo še na ukrepe za izboljševanje zdravstvenega stanja, spremembo v virih financiranja z uvajanjem mešanega modela financiranja in zmanjševanjem odvisnosti od prispevkov ter povečanje učinkovitosti sistema zdravstva in socialnega varstva.

Mitja Čok z Inštituta za ekonomska raziskovanja pa je med drugim opozoril na naraščanje stroškov zaradi bolniških odsotnosti. Opozoril je tudi, da bo financiranje zdravstvenega sistema brez zasebnih sredstev težko, saj državni proračun ni neomejen.

Predstavil je nekaj izračunov ob napovedanem preoblikovanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek in opozoril, da bo primanjkljaj, ki bi ga moral kriti proračun ob taki višini prispevka, kot je določena zdaj, vsako leto višji. Primanjkljaj pri 35 evrih bi tako znašal 88 milijonov evrov. Če bi se temu želeli izogniti, bi letos prispevek moral znašati 40 evrov, prihodnje leto pa skoraj 45 evrov.

Strinjanje o nujnosti sprememb

Maja Krumberger iz Slovenskega zavarovalnega združenja je opozorila, da so javni zdravstveni sistemi močno odvisni od političnih odločitev in javnih proračunov. "Nepredvidljivi proračunski rezi ali spremembe političnih smeri lahko negativno vplivajo na financiranje in stabilnost javnega zdravstva," je opozorila.

Če bomo reševali samo vprašanje, koliko naj bo virov in kakšna naj bo njihova struktura, nismo naredili niti začetka domače naloge, je dejala Petra Došenović Bonča z ljubljanske ekonomske fakultete. "Treba je pogledati, kaj so vse strateške dileme, ki jih imamo. Nastajajo na strani povpraševanja v zdravstvu, kar je vezano na zdravstveno košarico, in na strani ponudbe, ki je v veliki meri vezana na mrežo," je dejala.

Tudi Gregor Cuzak iz Zveze organizacij pacientov je poudaril, da samo financiranje zdravstva v tem trenutku ni tako velika težava. Večjo težavo vidi v pomanjkanju zdravstvenega kadra, staranju prebivalstva, upravljanju zdravstvenih zavodov, pa tudi spremenjenih navadah prebivalstva. Ob tem je opozoril ne vse bolj obremenjeno raven primarnega zdravstva, ki se v tem času ni krepila, temveč ravno nasprotno.

Lidija Jerkič iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je poudarila, ob "zdravljenju sistema" ne smemo pozabiti na zdravljenje pacientov, ki plačujemo prispevke zdravstveno blagajno. Ob načrtovanju reform si želi poglobljen in kakovosten socialni dialog. Zveza svobodnih sindikatov zagovarja vlogo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije kot aktivnega kupca storitev. V sindikatih pa si želijo tudi bolj okrepljeno vlogo medicine dela.

Za Gospodarsko zbornico Slovenije pa bilo nesprejemljivo dodatno obremenjevanje gospodarstva, ampak je treba poiskati drugačne in bolj celovite pristope. Kot je dejal Mitja Gorenšek, bi dodatna sredstva med drugim lahko iskali prek davčne in trošarinske politike, obremenili skupino prebivalstva, ki živi nezdravo. Pomembno vlogo je po njegovih besedah treba priznati digitalizaciji in urediti vodenje javnih zavodov.

Državna sekretarka na ministrstvu za finance Saša Jazbec je v sklepnem delu razprave poudarila, da bo zdravstvena reforma, ki je prioriteta vlade, potekala v spremenjenih okoliščinah. Vračajo se fiskalne omejitve, ujela nas je demografija, nismo več starajoča, ampak dolgoživa družba, cena zadolževanja se neusmiljeno viša, je naštela. Po njenih besedah je ta hip na voljo kar nekaj javnega, tudi evropskega denarja za preobrazbo, treba pa ga smiselno porabiti.

Srečanje je z nagovorom sklenil Bešič Loredan. Kot je ugotavljal, smo v zadnjih 15 letih naredili bistveno manj, kot bi morali, po epidemiji covida-19 pa "smo soočeni z novo realnostjo, ki je za Slovenijo še nekoliko težja kot v ostalih državah, ker nismo naredili domače naloge". Zato je naša odgovornost, da v naslednjih dveh letih ne zamudimo priložnosti, da izpeljemo ustrezne spremembe, pri tem pa bo vsak, kot je dejal minister, moral "malo pozabiti na svoj ego in položaj".