Človek brez zdravstvenega zavarovanja in denarja se v stiski, ko ni neposredno življenjsko ogrožen, lahko obrne zgolj na pro bono ambulante, ki delujejo na plečih altruističnih in zagnanih prostovoljcev iz vrst zdravnikov, medicinskih sester, farmacevtov in drugih. Imajo podarjenih zdravil in drugih pripomočkov dovolj ali komaj shajajo?

V pro bono ambulanti, ki deluje na Bidovčevi ulici v Novi Gorici, so po besedah medicinske sestre Lilijane Remec, ki je gonilna sila projekta, z zdravili in drugim zdravstvenim materialom trenutno dobro založeni. Ta hip zgolj nestrpno pričakujejo donacijo iz tujine v obliki malega kirurškega seta, ki jim bo olajšal delo pri krpanju manjših ran in poškodb, je pojasnila za MMC. Poleg Remčeve novogoriško pro bono ambulanto, ki je odprta enkrat tedensko, pokonci drži še zdravnik Marijan Lazar. Gre za požrtvovalno volontersko delo, sama ambulanta pa je po besedah Remčeve nekakšna anomalija, saj niso del ne javnega ne zasebnega zdravstva.

Da imajo vsega, kar potrebujejo, dovolj, je za MMC potrdila tudi medicinska sestra Sara Gregori, ki je koordinatorica dela v ljubljanski pro bono ambulanti na Misljevi 3, ki zaradi večjega števila pacientov deluje trikrat tedensko. Kadrovsko so pri trenutno delujočih nekaj več kot 30 zdravnikih prostovoljcih, nekaj farmacevtih in študentih farmacije dobro pokriti. "Želim si, da bi država poskrbela, da bi bilo ljudem zdravstveno zavarovanje dostopnejše, sistem bo dober, ko naših ambulant ne bo več," je izpostavila in dodala, da po njenem mnenju zdravstvena reforma ne prinaša nobene rešitve in "ljudje bodo na istem".

"Gre za ogledalo družbe"
"Pro bono ambulante se širijo, če to vladajoči želijo ali pa ne, tako kot se na žalost širijo javne kuhinje. Gre za ogledalo družbe, očitno so pro bono ambulante potreba in bi jih morali kot take prepoznati, ali pa kot anomalijo in jo začeti odpravljati," je opozorila Remčeva in dodala, da "sem pridejo ljudje šele takrat - tako kot na Karitas -, ko so na dnu in še nižje".

Za paciente, ki jim je javni zdravstveni sistem obrnil hrbet, v pro bono ambulanti skrbijo, vse dokler ne nastopi "nujno medicinsko stanje" in takrat lahko pacienta pošljejo naprej na diagnostiko, potencialni poseg in stabilizacijo. "Od tu naprej moramo spet mi vskočiti, saj mora za hospitalizacijo človek podpisati, da gre vse na njegove stroške, tega pa nihče ne podpiše, saj takoj sledi izvršba. Kaj takšnega lahko podpiše samo tisti, ki nima popolnoma ničesar, samo hlače na riti," je bila slikovita Remčeva. Pri njih se oglasijo tudi ljudje, ki imajo osnovno zavarovanje, ne pa dodatnega, saj se bojijo k zdravniku zaradi potencialnih stroškov, je dodala.

Prekarci, espeji in migranti brez statusa
"K nam pridejo večinoma prekarni delavci in mali espeji, ki ne zaslužijo dovolj, da bi lahko plačali najemnino in položnice, pa tudi ljudje v postopkih stečaja, saj so v takšni godlji, da se ne morejo enostavno prijaviti na zavod za zaposlovanje, na udaru pa so tudi upokojenci z zelo nizkimi pokojninami, ki si ne morejo privoščiti dodatnega zavarovanja," je Remčeva naštela. Brezdomci imajo na drugi strani prek centrov za socialno delo urejen status in jim občina zagotavlja tako osnovno kot dodatno zavarovanje, tako da je za njih poskrbljeno v javni zdravstveni mreži, je še spomnila.

"Največ je zadnje čase propadlih samostojnih podjetnikov, ki jim ne znese plačevati prispevkov, sledijo tujci z neurejenim statusom v Sloveniji, lahko gre za prosilce za azil ali ljudi, ki še nimajo urejenih papirjev za prebivanje, v večini primerov gre za družine delavcev migrantov, ki v Slovenijo pridejo za njimi," je podobno naštela Gregorijeva.

Kje dobijo zdravila in pripomočke?
Daleč največ zdravil in različnih medicinskih pripomočkov dobi novogoriška pro bono ambulanta od običajnih ljudi, nekaj pa tudi od lekarn in zdravstvenih domov. "Vsak paketek je treba skrbno pregledati, če je kakor koli poškodovan, odprt, in v teh primerih zdravila zavreči, drugače pa pazimo še na rok uporabe, da zalogo uredimo po datumih," je pojasnila Remčeva. Že po škatlicah se po njenih besedah namreč hitro vidi, ali so še kot nova in primerna za uporabo ali ne.

Še posebej občutljiva so zdravila, ki morajo biti na hladnem, kot je vitamin D ali inzulin, in takšna zdravila donatorji prinesejo v hladilni torbi. Zdravila po njenih besedah prinašajo ljudje, ki so jih jemali, pa jih ne potrebujejo več, ali pa so jim zamenjali terapijo, zato se dobro zavedajo, kako jih morajo shranjevati. "Včasih dobimo kakšen paket po pošti, enkrat je prišel kar inzulin flexpen, a to gre vse v uničenje v lekarno, saj si ne drznem, da bi kaj takega uporabila," je podala en primer neprimernega ravnanja.

V ljubljansko pro bono ambulanto na drugi strani prihajajo donacije zdravil izključno iz lekarn, ki so že pregledana od farmacevtov, tako da se pri njih s tem ne ukvarjajo, od ljudi pa sprejemajo zgolj zdravstvene pripomočke, je pojasnila Gregorijeva.

"Na pol" porabljena zdravila in opiati
Ljudje sicer redno prinesejo tudi veliko "na pol" porabljenih zdravil, ki so že v odprtih škatlicah in niso primerna za nadaljnjo uporabo, ki jih sicer prav tako prevzamejo, a predajo lekarnam v uničenje, ki so po zakonu tudi dolžne vzeti neporabljena zdravila nazaj. "Dobila sem že zelo veliko informacij, ljudje se pritožijo, da lekarne niso ravno navdušene," je izpostavila Remčeva in dodala, da naj ljudje vseeno takšna neuporabna zdravila raje vračajo neposredno lekarnam.

Na vprašanje, česa ne smejo vzeti, je odvrnila, da so to opiati. "Ljudje, ki negujejo svojce v terminalni fazi in ti po tem umrejo, imajo doma tudi opiate in v nevednosti jih prinesejo, mi pa jih nato popišemo in osebno odnesemo paliativnemu zdravniku, kjer se naredi uradna primopredaja, paliativni oddelek pa to zapiše kot donacijo," je pojasnila in dodala, da bi lahko alternativno odnesli zadevo na uničenje, a je škoda draga zdravila na osnovi opijatov zavreči.

Epidemija gripe se ni poznala
Pri delu novogoriške ambulante se epidemija gripe ni prav nič poznala. Po besedah Remčeve tega niti niso pričakovali, saj "v takšno ambulanto ne prideš z gripo, ker je to po mnenju ljudi premalo resna bolezen". Najpogostejše težave, zaradi katerih se obrnejo na njih, so različne kronične bolezni, kot je visok tlak, respiratorne težave, sladkorna, angina pektoris itd. "Gospod brez zavarovanja je imel predpisana dva različna inzulina, eden stane 40, drugi pa 60 evrov, a se je odločil enemu odpovedati, da je družina sploh zmogla čez mesec," je opisala enega izmed primerov, s katerim so se srečali. Dodala je, da je šlo za mladega človeka, ki je s tem svojemu zdravju povzročil veliko škodo, pri njih pa se je pojavil že ves shujšan.

Tudi Gregorijeva iz ljubljanske ambulante je potrdila, da epidemije gripe razen nekaj primerov ni bilo vidneje opaziti. Največ se pri njih ukvarjajo s psihiatričnimi težavami, kot so depresija in anksiozne motnje, ki jih za sabo potegne slabo socioekonomsko stanje pacientov, sledijo pa podobno kot v Novi Gorici kronična obolenja, in sicer težave s srcem, visok krvni tlak, sladkorna, astma ipd., je še naštela.