Astma je kronična bolezen dihal, ki se razvije, ko čezmerna odzivnost na določene dražljaje povzroči vnetje dihalnih poti. Foto:
Astma je kronična bolezen dihal, ki se razvije, ko čezmerna odzivnost na določene dražljaje povzroči vnetje dihalnih poti. Foto:

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu okoli 300 milijonov ljudi, ki bolehajo za astmo, letno pa skoraj dva milijona ljudi poišče nujno zdravniško pomoč zaradi astme. Od tega je kar 48 odstotkov mladostnikov do 18. leta starosti. Tudi v Sloveniji vse več ljudi boleha za astmo, od tega 14 odstotkov otrok in mladostnikov.

Za astmo zboli več kot desetina slovenskih otrok

Gre za eno najpogostejših kroničnih nenalezljivih bolezni, za katero danes v Sloveniji boleha okoli pet do deset odstotkov prebivalcev, od tega najmanj 14 odstotkov otrok in mladostnikov.

Astma je kronična bolezen dihal
Kot navajajo na spletni strani bolnišnice za pljučne bolezni in alergijo Golnik, je glavna težava astmatikov težko dihanje, piskanje v pljučih, kašelj z gostim izpljunkom, dušenje in tiščanje v prsih. Tipični in neredko tudi prvi simptomi astme so nočni kašelj ali nočna dušenja - značilno med 3. in 4. uro zjutraj, jutranji kašelj ali jutranja kratka sapa in težka sapa ob telesnih obremenitvah.

Astma je kronična bolezen dihal, ki se razvije, ko čezmerna odzivnost na določene dražljaje povzroči vnetje dihalnih poti. Najpogosteje jo povzročijo alergeni iz okolja, kot so pršica, plesni, prah, izločki živali, cigaretni dim in nekatera zdravila, če jih telo prepozna kot tujke. Sprožijo jo lahko tudi nealergični sprožilci, denimo, telesni napor, virusne okužbe in hitre temperaturne spremembe, poslabšajo pa jo stres in čustvene spremembe, pa na spletni strani navajajo Pomurske lekarne.

Število astmatikov vse večje
Pogostost pojava astme med ljudmi se po ugotovitvah bolnišnice Golnik veča, zlasti v razvitejših delih sveta, kjer je tudi več alergijskih bolezni. Slabo zdravljena astma lahko povzroča hude neprijetnosti, pomembno zmanjšuje kakovost življenja bolnika ali ga celo nevarno ogroža, opozarjajo v bolnišnici.

Poudarjajo pa, da je astmo mogoče večinoma zelo uspešno zdraviti. Pravilno zdravljen bolnik z astmo je brez težav, je normalno telesno zmogljiv, nima nočnih poslabšanj astme in ima normalno pljučno funkcijo. Dodajajo še, da astmo bistveno težje obvladujejo tisti bolniki, ki kadijo, bolniki s prekomerno telesno težo, z boleznimi ščitnice, sladkorno boleznijo ali s popuščanjem srca.

Naučiti se je treba pravilno dihati
V Društvo Astma in šport pa poudarjajo, da ahko astmo učinkovito zdravimo z rednim zdravljenjem z zdravili ter hkratnim aktivnim načinom življenja. Astmatiki se morajo naučiti tudi pravilnega dihanja, dodajajo.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu okoli 300 milijonov ljudi, ki bolehajo za astmo, letno pa skoraj dva milijona ljudi poišče nujno zdravniško pomoč zaradi astme. Od tega je kar 48 odstotkov mladostnikov do 18. leta starosti. Tudi v Sloveniji vse več ljudi boleha za astmo, od tega 14 odstotkov otrok in mladostnikov.

Za astmo zboli več kot desetina slovenskih otrok