Letošnje svetovno sporočilo Združeni v razumevanju psoriaze želi opozoriti na pomen obravnave in razumevanje bolezni.

Luskavica je kronična imunsko pogojena vnetna bolezen, ki po podatkih Društva psoriatikov Slovenije prizadene od dva do tri odstotke svetovne populacije. Obenem je ena najpogostejših kožnih bolezni. V Sloveniji je okoli 40.000 bolnikov z luskavico, od tega jih ima od 20 do 30 odstotkov hudo obliko.

Bolezen se na koži odraža z žarišči zadebeljene, rdeče, luščeče se kože, ki se najpogosteje pojavljajo na delih telesa, kot so komolci, kolena, lasišče, dlani, stopala, nohti in trup. Po besedah specialista dermatovenerologije Tomaža Lundra ima pri nastanku luskavice pomembno vlogo genetska nagnjenost, obenem pa vplivanje dejavnikov okolja, med drugim stres, premalo telesne dejavnosti in nezdrava prehrana. "Vzdrževanje zdrave telesne teže in redno gibanje sta zato pomembna dejavnika preprečevanja oz. lajšanja bolezni," je povedal na novinarski konferenci pred svetovnim dnevom psoriaze.

Kot je še dodal, luskavica ni omejena samo na kožo, saj jo lahko spremljajo pridružene bolezni. Pri tretjini obolelih se lahko bolezen razvije tudi v vnetno sklepno bolezen psoriatični artritis. Revmatolog Žiga Rotar je ob tem poudaril, da so k njemu najbolj nagnjeni tisti oboleli, ki imajo v bližnjem sorodstvu bolnika s psoriatičnim artritisom, imajo obsežno luskavico tudi v lasišču ali očitne znake na prstih na rokah.

Mazila, fototerapija, biološka zdravila

Luskavico zdravijo lokalno z različnimi mazili, ki blažijo vnetne izbruhe. Zdravnik pa lahko predvsem pri hujših oblikah predpiše tudi fototerapijo, kjer se obolel del kože izpostavi umetni ultravijolični svetlobi. Sistemsko zdravljenje pa predpiše dermatolog, je pojasnil Lundra.

Dodal je, da so v zadnjih 15 letih do revolucije pri zdravljenju luskavice privedla predvsem biološka zdravila, ki so pridobljena z biološkimi procesi v živih organizmih in namenjena bolnikom s hujšo obliko luskavice.

Bolezen lahko negativno vpliva tudi na duševno zdravje bolnika. "Zaradi zunanjih znakov, oboleli pogosto občutijo sram, imajo nizko samopodobo in se počutijo izločene iz družbe," je povedala psihiatrinja Anja Plemenitaš. Posledično lahko zapadejo tudi v depresijo.

Zaradi slabega poznavanja bolezni je luskavica v javnosti še vedno stigmatizirana, toda po besedah predsednika Društva psoriatikov Slovenije Jana Korena dosti manj kot v preteklosti. "K temu je pripomoglo naše prizadevanje za boljše poznavanje, razumevanje in sprejemanje bolezni ter izboljšanje kakovosti življenja bolnikov z luskavico," je izpostavil.

V društvu jim v ta namen ponujajo program psihoterapije po telefonu. Bolnike pa lahko napotijo tudi na obnovitveno rehabilitacijo, zdravljenje v tujini, družinsko rehabilitacijo, organizirajo pa tudi druženja, predavanja, izobraževanja in izlete.